Za osrednjo razstavo, ki bo na ogled v Vrtovih in Arzenalu, je kurator David Chipperfield izbral 66 projektov, nastalih v sodelovanju arhitektov, umetnikov, kritikov in poznavalcev arhitekturne stroke.

Številni povabljeni ustvarjalci so za osrednjo razstavo bienala pripravili nove projekte in instalacije ter sodelovali s kolegi, s katerimi si delijo skupno ozemlje. Dela so plod sodelovanja kar 118 posameznikov.

Bogata kontinuiteta različnih idej
Po Chipperfieldovih besedah je na letošnjem bienalu poudarek na tem, kar imamo skupnega. Z razstavo želijo predvsem ponovno poudariti obstoj arhitekture, pri kateri niso pomembni zgolj posamezni talenti, ampak bogata kontinuiteta različnih idej, združenih v skupni zgodovini, željah in idealih.

"Želeli smo izpostaviti skupne ideje pred avtorstvom posameznikov in pri tem spoznali, da mora steči dialog med avtorji in da ne smemo zgolj opraviti selekcije. Zato smo skupine arhitektov zaprosili, da razvijejo ideje, ki so vodile do nadaljnjih povabil," Chipperfieldove besede povzema spletna stran bienala.

100-letno mesto (Maribor)
Osrednjo razstavo bo dopolnjevalo 55 nacionalnih predstavitev v paviljonih v Vrtovih, Arzenalu in po mestu. Štiri države letos sodelujejo prvič: Angola, Kosovo, Kuvajt in Peru.

Slovenski paviljon bo kot po navadi postavljen v Galeriji A+A, kjer bo na ogled projekt arhitekta Toma Kovača 100-letno mesto (Maribor), ki predstavlja arhitekturno in urbanistično vizijo mesta Maribor v prihodnjih 100 letih.

V Kovačevem projektu je sodelovalo več kot tisoč posameznikov z vsega sveta. Rezultat je več kot 100 izbranih projektov 23 univerz, fakultet in arhitekturnih šol, na katerih je pod mentorstvom številnih priznanih strokovnjakov ustvarjalo več kot 400 študentov iz 11 držav. Komisar projekta je Peter Tomaž Dobrila.

Orodje za ustvarjanje javnega dobrega
Kot je ob letošnji izdaji zapisal predsednik ustanove Beneški bienale Paolo Baratta, je arhitektura disciplina, ki bolj kot katera koli druga zahteva avtorefleksijo z različnih zornih kotov. Mednarodna razstava v Benetkah je arhitekturo v preteklih letih obravnavala kot referenčno točko pri načrtovanju mest, raziskovala fenomen velikih mest, posvetila pa se je tudi novim projektom, ki dajejo krajem, v katerih živimo, novo prepoznavnost ter prispevajo k njihovi individualni in skupni identiteti.

Na preteklih razstavah so se pogosto izmenjavali kuratorji iz vrst poznavalcev arhitekturne stroke in kritikov. Za 13. izdajo pa so povabili Chipperfielda, saj so menili, da je pomemben tudi pogled od znotraj in da je treba poudariti bogate povezave in zveze ter dialog med arhitekti sedanjih in preteklih obdobij.

Organizatorji mednarodne arhitekturne razstave v Benetkah po besedah Baratte verjamejo, da je arhitektura umetnost organiziranja našega skupnega prostora, naslov Skupni temelj se nanaša neposredno na ta koncept. Arhitektura je orodje za ustvarjanje javnega dobrega, kjer so sicer posamezniki, a to pripada vsem.

Nove premisleke in vrednotenja pa, kot pravi Baratta, narekujejo tudi sedanji čas in dogodki, ki so vplivali na svetovno gospodarstvo v zadnjih letih. V zadnjih letih so bili, denimo, opuščeni številni napovedani megalomanski projekti in morda je minil čas, ko so arhitekte vabili kot demiurge. Ti so ustvarjali velike reprezentativne projekte, ki so bili v nasprotju z družbenimi in urbanimi možnostmi.

Zlati lev Alvaru Sizu Vieru
Zlatega leva za življenjsko delo so na bienalu tokrat namenili portugalskemu arhitektu Alvaru Sizu Vieru, prejemniku priznane Pritzkejeve nagrade. Med njegove najbolj prepoznavne projekte spadajo Šola za arhitekturo in Muzej moderne umetnosti v Portu, olimpijska vas v Barceloni, Muzej sodobne umetnosti Galicije in Fakulteta znanosti v Santiagu de Compostela. Njegovi objekti stojijo še v še v Južni Ameriki, Južni Koreji in drugod po svetu.