Varnostna pregrada na Zahodnem bregu počasi postaja podobna berlinskemu zidu: izraelska stran je minimalistično prazna in betonsko pusta, na palestinski pa cveti umetnost grafitov. In povpraševanju vse številnejših turistov je sledila ponudba: tistim, ki zanje pokažejo kaj zanimanja, taksisti v Betlehemu z veseljem razkažejo grafite, ki so že na prvi pogled delo razvpitega anonimnega gverilskega umetnika.
Umetnost urbanega Londona sreča vojno
V zadnjih nekaj letih, odkar je Banksy v masivni zid na Zahodnem bregu naslikal "lažno" (Francozi temu rečejo "trompe l'oeil") luknjo in se "pofočkal" še na številne okoliške zgradbe, je Banksy namreč postal del betlehemske pokrajine.
Ti neuradni vodeni ogledi Banksyja pomenijo tudi (sicer skromen) pritok v turistično blagajno, ki že od leta 2002, ko je Izrael zgradil varnostni zid, zelo trpi. Izraelci argumentirajo, da zid preprečuje samomorilske napade, Palestinci pa se pritožujejo, da jim je ta "preventivni ukrep" zelo otežil služenje vsakdanjega kruha.

Osel brez potnega lista ne more nikamor
In čeprav večino Banksyjevih grafitov skrbno varujejo, pa je ironija včasih vseeno neprevedljiva v drugo kulturo. Lani so tako prebivalci prepleskali fresko osla, od katerega izraelski carinik zahteva potni list, saj v njej niso videli osti, namenjene izraelski kontroli meje, ampak šalo na svoj račun. "Tu živimo ljudje, ne osli," je takrat za Reuters povedal Nasri Canavati, lastnik tamkajšnje restavracije. "Vesel sem, da so sliko prebarvali". (V luči tega podatka bo sledeča vest zelo ironična: BBC-jev korespondent, ki je ta december Sveto deželo prečkal na oslu - namenil se je iti po stopinjah Marije in Jožefa, kot so opisane v Lukovem evangeliju - se je moral na meji živali odpovedati, ker izraelski vojaki osla brez ustrezne dokumentacije niso spustili na drugo stran).

Banksyja so sprejeli, a pod svojimi pogoji
Zanimivo, ampak od dobrega ducata grafitov v in okrog Betlehema imajo tamkajšnji prebivalci daleč najraje prav sliko palestinskega vojaka v drži, ki namiguje, da bo zalučal bombo - a v roki ima šopek rož. Palestinci so se zavzeli, da hiše, na kateri je Metalec rož (Flower Chucker) narisan, niso porušili, čeprav je bilo to načrtovano. Namesto, da bi v absurdnem prizoru vojaka z rožami videli ciničen komentar nasilja na Zahodnem bregu, so prepričani, da je Banksy poznal in namerno "prekopiral" držo bronastega angela na pročelju cerkve v bližnji vasi Beit Sahour, kjer naj bi se pastirjem ob Jezusovem rojstvu prikazal zbor angelov. Metalcu rož zato dosledno pravijo Angel.
(delno po Spieglu)
Ana Jurc