Projekt gradnje Guggenheimovega muzeja v Bilbau so si številna španska mesta vzela kot vzor strategije revitalizacije zaspanega mesta. Ob navajanju podatkov o domnevno spornem poslovanju muzeja pa je navdušencev nad Guggenheimom vedno manj. Foto: EPA
Projekt gradnje Guggenheimovega muzeja v Bilbau so si številna španska mesta vzela kot vzor strategije revitalizacije zaspanega mesta. Ob navajanju podatkov o domnevno spornem poslovanju muzeja pa je navdušencev nad Guggenheimom vedno manj. Foto: EPA
Deli Yvesa Kleina in Richarda Serre
Dela, ki jih je Guggenheimova fundacija domnevno preplačala, naj bi bila danes vredna dva- do trikrat več kot ob nakupu, ki se je zato, dolgoročno gledano, vendar izplačal. Foto: EPA

Izkazalo se je, da je sijajna fasada iz titana prikrivala docela nespodobne finančne mahinacije, za katerimi je očitno stal nekdanji finančni direktor muzeja Roberto Cearsolo, ki ga zdaj tožijo zaradi poneverbe 500.000 evrov ter zaradi slabega poslovanja in nespametnega nakupovanja umetnin. Med deli, ki so bila preplačana, najbolj izstopata kičasta skulptura Puppy Jeffa Koonsa in monumentalna spiralna skulptura The Matter of Time (Vprašanje časa) prav tako ameriškega sodobnega umetnika Richarda Serre.

fundacije Solomona R. Guggenheima Thomas Krens. Temu očitno ni bilo jasno, da z razpoložljivim denarjem ne opremlja lastnega stanovanja in tudi ne vzdržuje dobrih prijateljskih odnosov in tako sploh ni vprašal za ceno, ko je nakupoval dela svojih najljubših umetnikov.

Politične spletke za obtožbami Guggenheima
Upravitelji muzeja vseeno vztrajajo, da je muzej v odlični finančni 'kondiciji' in da kljub vedno hujši svetovni recesiji posluje odlično. In trenutni direktor Guggenheimovega muzeja v Bilbau Juan Ignacio Vidarte po poročanju časopisa Guardian tudi ni pozabil poudariti, da je 'nemarni' nekdanji finančni direktor že odplačal 80 odstotkov denarja, ki ga je poneveril. Vidarte je tudi še povedal, da je ves 'trušč' okoli poslovanja Guggenheima maslo nezadovoljne politične opozicije, ki želi v času pred naslednjimi regionalnimi volitvami v Baskiji vlado prikazati kot nesposobno tudi v vprašanjih kulturne politike, obenem pa si opozicija tudi prizadeva pridobiti večji vpliv na poslovanje Guggenheima.

Dela niso bila preplačana, bila so dobra naložba
Vidarte pa opravičuje tudi domnevno sporne nakupe umetnin. Pravi da je muzej za zgoraj omenjeni umetnini, kot tudi za delo Velika modra antropometrija Yvesa Kleina, preprosto plačal toliko, kot so bila ta dela tedaj vredna na trgu umetnin. In na dolgi rok naj bi se te tako kritizirane kupčije celo izplačale, saj naj bi bila zdaj celotna Guggenheimova zbirka vredna dva- ali celo trikrat več kot ob nakupu.