Pred kratkim je bil sprejet načrt sečoveljskega krajinskega parka za obdobje naslednjih desetih let, ki bo po Sovinčevih besedah pomagal pri izvršbi tega, kar določajo že zakonske podlage. "Te so ta prostor opredelile kot zavarovano območje, namenjeno varstvu biodiverzitete in posledično s tem ohranjanju kulturne dediščine. To pa je mogoče samo z ohranjanjem tradicionalnega solinarstva na območju Lera."

Tudi pomoč lokalni skupnosti
Andrej Sovinc v intervjuju za STA razlaga, da je celotno območje solin, vključno z vsemi stavbami, v državni lasti in da je država, ker ni imela denarja, da bi ustanovila javni zavod za upravljanje s parkom, sklenila dogovor in s koncesijskim razmerjem njihovem podjetju Soline, d. o. o., predala v upravljanje državni park. "To pa ne pomeni, da imamo pri svojem delu proste roke, pač pa delamo to, kar nam predpiše država. Tudi načrt upravljanja je bil sprejet na ravni vlade," o lastniškem statusu krajinskega parka razlaga Sovinc.

Načrt upravljanja ima poleg obeh glavnih ciljev (varstva narave in omogočanja obiska) še dva podcilja: da park pomaga pri doseganju ciljev javnega interesa iz drugih področij in da pomaga lokalni skupnosti. "Domačinom sicer ne moremo zgraditi vodovoda ali organizirati prireditev, ki v park ne sodijo. Lahko pa jim pomagamo na primer tako, da skupaj napišemo kakšen projekt, iz katerega se bo financirala tudi lokalna skupnost, da imajo domačini tukaj možnost za srečevanja, da se kraj prek parka promovira in da imajo domačini v parku tudi možnost zaposlitve," nove možnosti, ki jih odpira krajinski park, opisuje Sovinc.

Sedem milijonov za ureditev nasipov
V Sečovljah načrtujejo tudi skupno promocijo oziroma zbliževanje parka in muzeja solinarstva na njegovem območju. Dogovarjajo se tudi enotno za vstopnico, s katero bo lahko obiskovalec prišel na oba vhoda v park in si z njo ogledal tudi muzej solinarstva.

Sovinc je povedal, da je park v sklopu projekta Man Salt dobil sedem milijonov evrov, s katerimi bodo v prihodnjih štirih ali petih obnovili vse nasipe na morju in ob vodotokih, v skupni dolžini okoli osmih kilometrov. "S tem bi zagotovili poplavno varnost območja, predvsem pa varovali biodiverziteto. Nenadzorovano poplavljanje morja ali rek namreč poplavi gnezdišča, uniči habitate, rastišča, rastline, odplavi ptičja jajca ..." je povedal vodja parka.

"Brcanje" proti kandidaturi za Unescov seznam
Kot skrito željo je Sovinc izpostavil uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine, za kar mora imeti območje univerzalno vrednost, torej nekaj, kar najdemo samo tam in nikjer drugje: "Mislim, da v Sečoveljskih solinah najdemo kar tri takšne stvari. Prvič se sol prideluje po posebnem postopku 'na petoli' oziroma na neki živi podlagi. Drugič v času solinarske sezone pobiramo sol vsak dan, ker smo tako visoko na severu, da sonce in veter nista dovolj močna in morajo solinarji k temu pripomoči. In tretjič so bile soline poseljene s kamnitimi in ne z lesenimi hišami, in to v notranjosti solin. Medtem ko so drugod bile hiše postavljene samo na obrobju solin, so solinarji pri nas prebivali sredi solin in to skozi celotno toplo polovico leta."

Obstajajo še drugi pogoji, kot so vizija, upravljavec in infrastruktura, kar Krajinski park Sečoveljske soline že ima. "Premika se sicer zelo počasi, ampak za zdaj smo prišli na nek začasen seznam potencialnih lokacij, ki bi bile primerne za kandidaturo za Unesco, vendar bo treba še malo "brcati" in jih spodbujati, da se pač država odloči, da izpelje ta postopek," je o možnosti uvrstitve na Unescov seznam povedal Sovinc.

Še prej pa bo potrebna rešitev vprašanja državne meje med Slovenijo in Hrvaško, saj krajinski park sega tudi na levi breg Dragonje, ki pa Sovinca ne skrbi preveč: "Unesco zagotovo ne bo niti pristopil h kakšnemu postopku, če dogovor o meji ne bo dosežen. Ampak dogovor očitno prej ali slej bo, mi pa imamo tako ali tako še par let dela, da skupaj s strokovnjaki s področij varstva krajine in kulturne dediščine ustrezno pripravimo kandidaturo."