Ministrstvo za kulturo je na tiskovni konferenci predstavilo dveletno delo ministrstva. Sodelovali so ministrica za kulturo Majda Širca, državni sekretar Stojan Pelko ter direktorji direktoratov Damjana Pečnik, Barbara Koželj Podlogar, Vesna Jurca Tadel in Vojko Stopar. Ministrica Širca je obdobje zadnjih dveh let, v katerih je na čelu resorja, označila za "intenzivno, strpno, iskreno in poglobljeno".

Najprej je spregovorila o proračunu ministrstva, ki mu je po njenih besedah kljub krizi uspelo ohraniti stabilnost. Sekretar Pelko je poudaril, da je najboljša bilanca prav proračun za prihodnje leto, ki bo znašal 215 milijonov evrov in po njegovem mnenju kaže na moč resorja znotraj vlade ter na ugled ministrstva. "Ministrstvo je postalo resen sogovornik," je dejal Pelko, pri čemer je pojasnil, da so postali partner na področjih tehnološkega razvoja, novih delovnih mest, investicij ... Hkrati obstaja vse več povezovanja med kulturnimi ministrstvi v širši regiji, sklepajo se dogovori za skupne razvojne projekte. "Kultura ni več le luksuz, ampak investicija in razvoj," je dodal.

Ministrica se je v predstavitvi poleg investicij, ki nis o zamrle, mednje spada tudi obnova številnih kulturnih spomenikov - po njenih besedah je "cela Slovenija prepredena s posegi na področju kulture" -, dotaknila tudi nevladnega sektorja in samozaposlenih. S tovrstnimi investicijami naj bi bilo ministrstvo v trajnem dialogu ter si prizadevalo za skupno reševanje težav. V nadaljevanju je napovedala boljše čase za filmsko umetnost, saj naj bi ministrstvu uspelo podvojiti sredstva, ki so na voljo filmarjem. Veliko se je po njenih besedah dogajalo tudi na področju digitalizacije, ki je povezana z ohranjanjem dediščine, sem pa spada tudi arhitektura. "Kulture brez arhitekture ni," je dodala.

Med najpomembnejše naloge ministrstva po Širčinih besedah v prihodnjih letih spada razvoj kulturne industrije, kamor spadajo muzejske trgovine, ustanovitev četrti kulture, kakršna bo tista na Metelkovi, popularizacija kulture, vključitev ustvarjalcev v javni sektor ... Tu so še dogajanja na področju projekta Evropske prestolnice kulture, ki čaka Maribor, pa izzven projekta Svetovna prestolnica knjige, čakanje na ničnost sporazuma glede Blejskega otoka, reforma javnega sektorja in zagon kulturne zbornice.