"V sodobni, kulturno raznoliki in na znanju temelječi družbi mora posameznik za kakovostno življenje in aktivno udeležbo v družbi med izobraževanjem osvojiti različne veščine in razviti določene kompetence. Kulturno-umetnostna vzgoja lahko pri tem odigra pomembno vlogo, zlasti pri razvoju ter spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti," je povedal slovenski minister za kulturo, ki je poudaril tudi nujnost sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in evropskimi institucijami.

Vključevanje kulture v politiko je poudarila tudi generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

Spomnila je, da bo letošnje leto pomembno za kulturo, saj prinaša vrsto pomembnih dogodkov, med drugimi majski mednarodni kongres na Kitajskem ter novembrski svetovni kulturni razvojni forum v Indoneziji. Dodala je, da mora to sporočilo še naprej odmevati tudi v Sloveniji, kjer državljani vsako leto 8. februarja, na slovenski kulturni dan, z zborom pred Prešernovim spomenikom dokazujejo, da jim je za kulturo mar.

Na Unescov seznam tudi Plečnikov opus?
Bokova je še pred srečanjem v pogovoru za STA Sloveniji čestitala za vse tri vpise na seznam Unescove svetovne dediščine, kjer so Škocjanske jame, rudarsko mesto Idrija in kolišča na Ljubljanskem barju. Še tri lokacije - bolnišnico Franjo, Kras in fužinske planine v Bohinju - ima Slovenija na poskusnem seznamu, Bokova pa misli, da ima dobre možnosti zlasti Kras, ki ga bo skupaj nominiralo več držav.

Na vprašanje, ali je mogoče, da bi na seznam uvrstili tudi dediščino Jožeta Plečnika, Bokova odgovarja, da je ideja dobra, čeprav posameznih umetniških opusov doslej ni bilo na seznamu.

"Imamo, denimo, dela Gaudija kot serijsko nominacijo, vpisa pa še nobenega. Slovenije glede na merila konvencije o svetovni dediščini nič ne ovira, da ne bi izbrala nekaj Plečnikovih najlepših del na Dunaju, v Pragi in po Sloveniji in prepričana sem, da je mogoče najti argumente za njihov vpis na Unescov seznam," je dodala.

Predsedovanje makedonski ministrici
Ministri iz posameznih držav omenjene regije so na srečanju predstavili svoje načrte za prihodnost.

Makedonska ministrica za kulturo Elizabeta Kančeska Milevska, ki od ministra za kulturo Uroša Grilca prevzema predsedovanje svetu, je povedala, da je svet ministrov pomemben zaradi vzdrževanja kulturnih vezi med državami v regiji in izmenjave znanj.

Sledi še srečanje Foruma slovanskih kultur
Na srečanju sta spregovorili tudi evropska komisarka izobraževanje, kulturo, večjezičnost in šport Androula Vassiliou in generalna direktorica Direktorata za demokracijo Sveta Evrope Snežana Samardžić-Marković.

Svet ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope je bil ustanovljen leta marca 2005 v Koebenhavnu. Cilj ustanovitve je bilo oblikovati forum za kulturne izmenjave v jugovzhodni Evropi. V sredo bo na Brdu pri Kranju sledilo še srečanje ministrov držav članic Foruma slovanskih kultur.