Tako naj bi Caravaggio (1571-1610) med pripravami na slikanje portretov svojo delavnico spremenil v orjaško camero obscuro in v mraku na platno z belo svinčevo barvo, pomešano z svetlikajočim se barijevim sulfatom, zarisal konture portretirancev. Da se je Caravaggio pri svojem delu posluževal camere obscure, ni povsem nova ugotovitev, nova pa je domneva, da je na platno nanašal tudi fotoaktivne snovi in tako pravzaprav dvesto let pred 'uradnim' izumom fotografije že fotografiral. Na to misel so raziskovalci Caravaggiovega dela prišli, ko so na mojstrovih platnih odkrili sledi živosrebrove soli, snovi, ki se še danes uporablja v fotografskem filmu. Kot je po poročanju časopisa Guardian dejala Roberta Lapucci, vodja konservatorjev in restavratorjev na institutu SACI v Firencah, naj bi na idejo za uporabo camere obscure Caravaggio prišel prek filozofa Giovannija Battiste della Porte.
Veliki erudit, ki ga je zanimala okultna in običajna znanostGiovanni Battista della Porta (1535-1615) je bil pravo poosebljenje renesančnega ideala. Vsestranski učenjak, radovedni raziskovalec, 'po potrebi' pa tudi dramatik. Največje delo della Porte je bila enciklopedična izdaja Magiae Naturalis (Naravna magija), v kateri je obdelal vrsto z astrologijo, okultno filozofijo, alkemijo, matematiko, meteorologijo in filozofijo narave povezanih pojavov in teoremov. V zvezi s Caravaggievim delom pa je treba omeniti della Portove izpopolnitev camere obscure. Tudi ta svoj izum je opisal v delu Magiae Naturalis (v eni izmed poznejših izdaj tega dela), obenem pa je prek opisa konveksne leče predstavil tudi delovanje človeškega očesa.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje