O porušenju dvorca iz 17. stoletja je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) obvestil eden izmed krajanov. Kot pojasnjujejo, je investitor sicer pridobil gradbeno dovoljenje za porušitev dvorca, vendar pa ni pridobil kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev dediščine, ki ga predvideva 31. člen zakona o varstvu kulturne dediščine.

Na ZVKDS obžalujejo predvsem to, da zaradi neobveščenosti o rušenju, ki naj bi ga investitor izvedel med 20. in 24. februarjem, niso mogli nadzorovati posega, kaj šele rešiti kakovostnih sestavin dvora - baročnega portala na severni strani, stavbnega pohištva in zlasti zgodnjebaročnega lesenega stropa.
Dars je sicer zaprosil za soglasje za rušenje, ki pa ga niso odobrili, vendar je ministrstvo za kulturo pozneje njihov odgovor razveljavilo, kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev dediščine pa, vsaj kolikor mu je znano, tudi ministrstvo ni izdalo, pojasnjuje Robert Peskar z novomeške območne enote ZVKDS.
Dars: ZVKDS imel dovolj časa, da se pritoži
Na Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars) so sicer potrdili, da so prejeli tako negativno mnenje novomeške območne enote ZVKDS-a kot tudi sklep ministrstva za kulturo. Sklep ministrstva je v vednost prejela tudi novomeška enota ZVKDS-a, poudarjajo na Darsu in dodajajo, da je imela tako ta do rušitve dovolj časa, da bi se nanj pritožila ali podala pobudo, da objekt prevzame in ga denimo obnovi.
Na ZVKDS-u ocenjujejo, da je Upravna enota Brežice gradbeno dovoljenje izdala v nasprotju z veljavnimi predpisi, zlasti določili 28. člena zakona o varstvu kulturne dediščine ter 5., 7. in 9. člena odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Brežic za kulturni in zgodovinski spomenik. Ti členi določajo, da mora ZVKDS za vse posege v varovanih območjih - objekt je bil znotraj širšega varovanega območja kulturnega spomenika Brežice/Mestno jedro - izdati soglasje.
Objekt sicer zanemarjen, a v dokaj dobrem stanju
Po besedah Roberta Peskarja je Dars zemljišče, na katerem je bilo več zgradb, odkupil ob gradnji avtoceste. Zavod je enega izmed njih, to je Čateški dvor, kot kulturno dediščino prepoznal že leta 2003. Objekt je bil sicer zanemarjen, vendar je bil - v primerjavi z nekaterimi drugimi zgradbami podobne kakovosti, ki pa jih obnavljajo - v dokaj dobrem stanju. Čeprav so bili zidovi vlažni in tudi streha na nekaterih mestih v slabem stanju, objekt izrazitih statičnih težav ni imel.
Na upravni enoti v Brežicah pojasnjujejo, da je investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za porušitev Čateškega dvora priložil tako akt ZVKDS-a o zavrnitvi kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev enote registrirane kulturne dediščine kot tudi sklep ministrstva za kulturo o zavrženju pritožbe investitorja zoper omenjeni akt ZVKDS-a. Po njihovem mnenju je iz sklepa ministrstva razvidno, da je Čateški dvor sicer imel status stavbne dediščine, vendar pa 28. člen zakona o varstvu kulturne dediščine določa, da je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za poseg v registrirano nepremično dediščino le, če to obveznost določa prostorski akt.
Ministrstvo: Dvorec ni imel statusa kulturne dediščine
Po pregledu veljavnih prostorskih aktov, ki veljajo za obravnavano območje, so na ministrstvu za kulturo ugotovili, da noben ne predvideva obveznosti pridobitve kulturnovarstvenega soglasja. Iz navedenega po njihovem prepričanju izhaja, da obravnavana nepremičnina na podlagi veljavnih prostorskih aktov ni imela statusa kulturne dediščine.
Kot so še pojasnili na Darsu, so bili objekti odkupljeni, ker zaradi same graditve in pozneje vpliva avtoceste niso več mogli služiti prejšnjemu namenu in bi njihova ohranitev dolgoročno pomenila dodatne stroške. Rušenje vseh petih objektov je bilo dogovorjeno in usklajeno tudi z občino Brežice že januarja 2010. Kot dodajajo, Dars nikoli ni dobil uradne pobude novomeške območne enote ZVKDS-a glede novih vsebin, objekt pa je bil, kot vztrajajo, odstranjen na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja.