Možnost prijave je zakon o varstvu kulturne dediščine predvidel iz želje po tvornejšem odnosu med zasebnimi zbiralci in muzeji ter zaradi preprečevanja odtekanja pomembnega gradiva v tujino. Po aboliciji naj bi tiste, ki jim bo dokazan prekršek ali kaznivo dejanje, ustrezno kaznovali.

Z abolicijo je ministrstvo za kulturo pozvalo fizične in pravne osebe, ki hranijo arheološke predmete brez potrdila o izvoru, da jih prijavijo muzejem ali Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za to so imeli posamezniki dobro leto časa, od 1. marca pa naj bi bila predhodna kazniva dejanja ali prekrški obravnavani v skladu z zakonodajo. O uspešnosti akcije bodo na ministrstvu za kulturo pripravili posebno poročilo, za MMC pa so nekaj podatkov že razkrili.

Manj kot 50 prijav v enem letu
V zadnjem letu so prejeli štiri prijave arheoloških najdb, v zadnjih 14 dneh, ko so bolj glasno opozarjali na iztek roka, pa 41, vendar številka še ni dokončna, ker od vseh muzejev še niso prejeli obvestil, so nam sporočili z ministrstva.

Zloženke, oglasi, plakati, pasice ...
Na vprašanje, ali je bila po njihovem mnenju javnost dovolj obveščena o izteku roka in kaj pravzaprav prinaša zakon o varstvu kulturne dediščine zbirateljem, na MK-ju odgovarjajo, da so ob sprejetju zakona o varstvu kulturne dediščine pred letom dni, ki je uvedel enoletno abolicijo za arheološke zbirke in predmete, natisnili 30.000 zloženk.

Spomladi leta 2008 so jih poslali muzejem in območnim enotam Zavoda za varstvo kulturne dediščine, nekaterim društvom (konzervatorjev, muzealcev, arheologov, numizmatikov, potapljačev, ribičev) in starinarnicam, njihovi naslovi so objavljeni na spletu, nekaj tisoč izvodov pa so razdelili naključnim obiskovalcem nedeljskega boljšega trga v Ljubljani. V zadnjih štirinajstih dneh je bilo objavljenih 40 oglasnih sporočil na TV Slovenija, 80 plakatov in pasic na spletnih stranen, med drugim tudi na MMC-jevem portalu.

Prijava še vedno mogoča; kazni visoke
Kaj lahko storijo posamezniki, ki so zamudili rok, pa želijo najdbe vseeno prijaviti? "Prijava je seveda mogoča, saj je abolicija veljala do 1. marca 2009," sporočajo z ministrstva.

Kazni za neprijavo arheoloških najdb so predpisane za štiri vrste kaznivih dejanj - nedovoljeno hranjenje arheološke najdbe, velika tatvina, nedovoljeno raziskovanje in iskanje arheološke ostaline in opustitev dolžnosti o obveščanju pristojne organizacije o arheološki najdbi. Za nedovoljeno hranjenje arheološke najdbe, torej brez potrdila o izvoru, je na primer predvidena globa od 2.000 do 40.000 evrov kazni za pravne osebe, z od 800 do 4.000 evri se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, od 400 do 1.200 evrov pa je predpisana kazen za fizične osebe.

Policija je sicer že pred uvedbo abolicije zaradi odkrivanja preprodaje umetniških predmetov in zaznavanja kaznivih dejanj skupaj s pristojno inšpekcijsko službo nadzorovala razne bolšje in druge sejme, spletne strani z oglasi in avkcijske prodaje po Sloveniji in bo to delo tudi nadaljevala.

Kupci naj bodo pozorni na izvor predmetov
Na Generalni policijski upravi dodatno opozarjajo, da morajo biti kupci arheoloških predmetov pozorni predvsem na provenienco predmeta, torej na dokazila in potrdila o izvoru in prejšnjih lastnikih. V primerih, ko posamezniki dvomijo o izvoru predmeta arheološke dediščine, je najbolje, da se obrnejo na pristojne službe - muzeje ali na direktorat za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo.

M. K./A. K.