Ministrstvo za kulturo je nov zakon o varstvu kulturne dediščine sprejelo že lani in od takrat naprej poteka tudi akcija, ki poziva fizične in pravne osebe, ki hranijo arheološke predmete brez potrdila o izvoru, da jih prijavijo pristojnim institucijam. Abolicija zadeva arheološke najdbe, stare več kot sto let, in vojaške ter druge izkopanine, stare več kot 50 let, je na današnji novinarski konferenci povedala Širca. Zakon tudi predpisuje, da morajo posamezniki prijaviti arheološke najdbe, ki so v zasebni lasti. Ministrica za kulturo pa je pozvala posameznike, naj, če hranijo najdbe, ki so pomembne ali take, za katere se ne ve, kakšna je njihova vrednost, posredujejo ustreznim službam. Takih najdb se ne sme hraniti doma, ker gre pri tem za nezakonit način.

Novinarske konference ob akciji se je udeležila tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je pojasnila, da policija tovrstna kazniva dejanja preganja v sklopu premoženjskih kaznivih dejanj, prav tako imajo na kriminalistični upravi posebnega inšpektorja, ki je pristojen za to področje. Policija je bila po besedah ministrice za notranje zadeve že pred abolicijo aktivna na tem področju, tako da je pregledovala bolšje sejme, avkcije in spletne prodajalne umetniških in arheoloških del. To bo nadaljevala, še posebno pozorna pa bo na cestna gradbišča in na območja reke Ljubljanice, nekdanje soške fronte in celotnega Ljubljanskega barja, kjer bi se lahko izvedla nezakonita izkopavanja arheoloških najdb.

Ponudba je do hraniteljev dobronamerna
V preteklih mesecih so po besedah Metke Štrajhar iz direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo prejeli pet vlog za prijavo arheoloških najdb. Štrajharjeva je tudi povedala, da na ministrstvu želijo, da bi hranitelji ponudbo razumeli dobronamerno, kot tvorno sodelovanje, da se formalno uredijo statusi zbirk in posamičnih arheoloških najdb, se z evidentiranjem teh najdb pridobi celovitejši pogled nad slovensko dediščino, se omogoči ohranjanje in preučevanje gradiva in predmetov, ki imajo velik izobraževalni in raziskovalni potencial, ter, kar je najpomembnejše, da bodo dediščino lahko uživali tudi zanamci.

Za predmete, za katere bodo ugotovili, da abolicija ni potrebna, bodo izdali potrdilo o izvoru. Če bo pristojni muzej ali Zavod za varstvo kulturne dediščine ugotovil, da gre za pomembno zbirko in jo bo predlagal za uvrstitev v javno zbirko oziroma za razglasitev za kulturni spomenik, pa bo hranitelj upravičen do denarnega nadomestila, je pojasnila Štrajharjeva.

Nezakonita hrambo bo kaznovana z globo
1. marca se bo obdobje abolicije končalo. Dragan Matić z Inšpektorata RS-a za kulturo in medije je pojasnil, da so zagrožene kazni za neprijavo najdb predpisane za štiri vrste kaznivih dejanj. Za nedovoljeno hranjenje arheološke najdbe, torej brez potrdila o izvoru, je predvidena globa od 2.000 do 40.000 evrov za pravne osebe, z od 800 do 4.000 evri se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, od 400 do 1.200 evrov pa je predpisana kazen za fizične osebe.

C. R.