Kot so v Unescu zapisali na svoji spletni strani, si organizacija vse od svoje ustanovitve leta 1946 prizadeva za opismenjevanje po vsem svetu in se zavzema za to, da pismenost ohrani pomembno mesto na dnevnem redu na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Kljub temu, opozarjajo, ob 776 milijonih nepismenih odraslih ostaja pismenost za vse izmuzljivi cilj.

Rojstvo "vizualne generacije"
Bralno društvo Slovenije (BDS) vsako leto zaznamuje mednarodni dan pismenosti, 8. september, s strokovnim posvetovanjem, na katerem poskuša osvetliti posamezna vprašanja o bralni pismenosti in oblikah branja. Na današnjem posvetu, osmem po vrsti, na Gimnaziji Bežigrad so se posvetili obravnavi razmerij med sporočili v podobah in besedah.

"Zgodovinsko gledano, je človek najprej risal in šele mnogo pozneje začel za sporočanje uporabljati zapisane besede. Razmerje med obema oblikama sporočanja se spreminja v času, pogojujeta ga tudi starost ciljnih bralcev in razpoložljivi mediji, ki so v zadnjem času botrovali tudi rojstvu t. i. vizualne generacije," je povedala predsednica Bralnega društva Slovenije Meta Grosman.

Obravnava razmerij med raznimi oblikami slikovnih gradiv in besedilnih sporočil se zdi pomembna, saj se danes, pojasnjuje Grosmanova, otroci in mladi (t. i.vizualna generacija) srečujejo z branjem sporočil, ki na različne načine združujejo slikovno oziroma vizualno predstavljeno gradivo z besednimi sporočili. Tako sestavljena sporočila prinašajo ilustrirana besedila, stripi, nadbesedila/hiperteksti na računalniških zaslonih, podnaslovljeni filmi, risanke in stripi, učbeniki in razne oblike e-sporočil, računalniške igrice, umetniške inštalacije in body art.

"Namen posveta z naslovom Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili je zato odpreti vprašanja razmerij med vizualnimi/slikovnimi in besednimi sestavinami sodobnih oblik sporočil in sporazumevanja, kot ga omogočajo nove tehnologije. Za branje novih oblik sporočil, kot je na primer hipertekst oz. nadbesedilo na računalniškem zaslonu, je potrebna zmožnost hkratnega razbiranja delov besedila in slik in njihovih medsebojnih povezav ('linkov')," je poudarila Grosmanova.

Mladi za razumevanje nadbesedil (hipertekstov) na računalniških zaslonih potrebujejo nove oblike pismenosti, je prepričana Grosmanova. Zato so se tudi odločili za strokovno razpravo o novostih, ki jih uporaba sporočil s slikovnimi in besednimi elementi prinaša v sodoben pouk pismenosti.

"Nove oblike pismenosti, ki jih morajo usvojiti mladi, lahko imenujemo digitalna pismenost. Ta predpostavlja hkratno razbiranje sestave slik in besedila, lahko pa tudi večrazsežno pismenost - v angleščini ji včasih pravijo tudi 'multiliteracy' - ali pismenost za razbiranje vseh oblik sporočil, ki jih omogočajo nove tehnologije, s katerimi se porajajo tudi nove oblike besedil," razlaga.

Besedila pa lahko po njenih besedah združujejo uporabo besed in slik na različne načine, v obliki ilustracije, kot slikopis, kot slike s podnapisom, kot pojasnilo, legenda, enakovredno uporabo vozlišč (kosov besedila) in podob pri hipertekstih na računalniških in TV-zaslonih in drugo.

Digitalna besedila zahtevajo dejavnega bralca
Sicer pa različna besedila, kot pravi predsednica BDS, terjajo razne oblike bralne pismenosti, delno jo določa besedilo, delno izbira bralec in njegov namen za branje. Digitalna besedila terjajo dejavnejše sodelovanje bralca, ker mora sam izbirati dele, ki ga zanimajo.

Grosmanova meni, da je za smiselno razbiranje besedil, ki združujejo besedne in slikovne kode, potrebno poznavanje različnih bralnih strategij in zmožnost izbiranja med njimi glede na besedilo. Načelno so potrebne dejavnejše bralne strategije, ker mora bralec izbirati dele besedila, ki ga zanimajo.

O tem, katere spremembe v pojmovanju pismenosti prinašata nova koncepta, pa predsednica BDS pravi, da razni avtorji/teoretiki poudarjajo različne spremembe v konceptu digitalne in večrazsežne pismenosti. Predvsem pa potrebo po dejavnejšem sodelovanju bralca, ki z izborom svoje 'bralne poti' skozi besedilo prevzema večjo odgovornost za svoje razumevanje. "Vsekakor predpostavlja sposobnost hkratnega razbiranja vizualnih in besednih sporočil, ki je značilna za elektronska besedila," je za še poudarila predsednica BDS Meta Grosman.