MOL se je v želji po revitalizaciji območja nekdanje tovarne vključil v evropski projekt Druga priložnost (Second Chance), vanj pa so vključeni še nekdanja tovarna AEG v Nürnbergu, Halle 14 leipziške predilnice, Arsenale v Benetkah in depo tramvajev v Krakovu.

Oživitev degradiranih območij v petih mestih
Cilj projekta, v katerem je MOL partner z Muzeji in galerijami mesta Ljubljane, je analizirati, preizkusiti in izpopolniti rešitve za urbano regeneracijo in spodbujanje razvoja degradiranih območij v petih evropskih mestih. Projekt po pojasnilih vključuje številne analize in posvete, na podlagi katerih v Ljubljani izpopolnjujejo predvidene rešitve za projekt revitalizacije Roga.

V letošnjem letu so izvedli analizo prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti revitalizacijskega projekta. Februarja so jo predstavili na javni razpravi, ki je razgrnila različna pričakovanja zainteresirane javnosti v zvezi s to novo kulturno pridobitvijo, prinesla konstruktivne kritike in predloge glede načrtov za delovanje bodočega centra v Rogu ter opozorila na nekatere pomembne vidike, ki jih velja upoštevati pri umeščanju nove kulturne institucije v obstoječi kulturni prostor.

Razpis za zasebnega partnerja februarja
Poleg tega so v letošnjem letu že pridobili gradbeno dovoljenje za rušitev prizidkov in ekološko sanacijo, gradbeno dovoljenja za izgradnjo Centra Rog in garaž pa pričakujejo še do konca leta. Pripravljen je bil tudi razpis za pridobitev zasebnega partnerja za izgradnjo celotne infrastrukture, ki bo predvidoma objavljen v začetku februarja prihodnje leto, še v 2012 pa naj bi se po pričakovanjih gradnja tudi začela.

Aprila letos so v sodelovanju z evropskim projektom Kreativna mesta (Creative Cities) izvedli tudi mednarodno konferenco Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori, ki je bila posvečena obravnavi koncepta kreativnega mesta ter vlogi kulturnih in ustvarjalnih industrij v urbanem razvoju.

Mogoči partnerji zasebni sektor ali civilna družba
Prav tako aprila so končali mednarodno analizo o posebnostih javno-zasebnega partnerstva v kulturnem sektorju, ki so jo predstavili tudi javnosti, ki ga je razslojila na tri različne investicijske in upravljavske modele. Primeri sodelovanja so pokazali, da so mogoči partnerji v tovrstnih projektih lahko tako zasebni sektor kot civilna družba. S pomočjo šestih ciljnih skupin (začasnih uporabnikov, ustvarjalcev, kulturnih producentov, odločevalcev, gospodarstvenikov in mednarodnih strokovnjakov) so zbrali gradivo za osnutek zasnove uporabe bodočega centra v Rogu.

Septembra so izvedli delavnico za okoliške prebivalce Roga, na kateri so razpravljali o tem, kaj bodo z novim kulturnim centrom v Rogu pridobili sosedje ter kako z novimi kulturnimi vsebinami, javnimi površinami in komercialnimi storitvami popestriti ponudbo in izboljšati kakovost bivanja v njihovi četrti.