Zimsko palačo v St. Peterburgu, kjer med drugim danes domuje Ermitaž, je postavil italijansko-ruski arhitekt Francesco Bartholomeo Rastrelli. Prvotno palačo so popolnoma porušili in zgradili to, ki stoji še danes in ki jo je za svojo poletno rezidenco razglasila verjetno najslavnejša ruska carica Katarina Velika. Ermitaž (francoski izraz hermitage lahko prevedemo kot skrita palača) je bil tako ustanovljen leta 1764, ko je carica svojim veleposlanikom in drugim podanikom ukazala, da v deželah, v katerih služijo njenemu imperiju, nakupijo vrhunske umetnine. Tako je nastala osnovna zbirka več kot 200 platen. Za javnost so ga nato slavnostno odprli 5. februarja 1852.

Zbirko so v 19. stoletju dopolnili z nekaterimi antičnimi artefakti, med katerimi je bila še posebej dragocena zbirka zlatega staroveškega nakita. Po nacionalizaciji zbirk po sovjetski revoluciji je oblast ni ravno vzorno skrbela za tam razstavljeno umetnost. Stalin je ukazal razprodati del zbirke, en del pa je prešel v last drugih sovjetskih muzejev.

Kljub tem tegobam je Ermitaž ostal eden najzanimivejših in najbogatejših muzejev na svetu, dandanes pa se ponaša z zelo bogato zbirko del. Sestavlja ga šest zgradb, od tega jih je pet odprtih za javnost; poleg prej omenjene Zimske palače še Mali, Veliki, Stari in Novi Ermitaž ter Ermitaževo gledališče.

Kosmate štirinožne čuvajke
Ta slavni muzej se poleg mnogih presežnikov ponaša s še eno veliko posebnostjo. "Klasičnim" čuvajem pri ohranjanju umetniških del pomaga 60 mačk, ki pridno odganjajo miši in podgane, da ne bi poškodovale dragocenosti v notranjosti Ermitaža. Mačke na umetnine pazijo že od leta 1745, ko jih je Peter Veliki naselil v Zimski palači, od odprtja Ermitaža leta 1764 pa so del Ermitaževe stalne delovne ekipe.

Prve mačke so bile, tako kot številne stvari, ki jih je uvedel ta vladar, iz Nizozemske, njegova hčerka Elizabeta Petrovna, ki se je zelo bala različnih glodavcev, pa je potem primerne mačke našla v Kazanu. Tamkajšnje mačke so namreč slovele po svojih lovskih sposobnostih in so celo tudi simbol Kazana. Naročila je, da ulovijo najboljše in največje mačke in jih privedejo na dvor.

V času vladavine Katarine Velike so mačke dobile status čuvajk dvorca, delili pa so jih na dve vrsti. Ene so bile hišne mačke za "crkljanje", druge pa dvoriščne mačke, ki so lovile miši in podgane. Mačke so uspešno prebrodile vse večje pretrese v Rusiji, med letoma 1941 in 1945, ko je divjala vojna, pa so jih domačini iz obupa in lakote polovili in pojedli. A po koncu vojne so mačke znova našle svoje mesto v mestu in tudi v muzeju.

Slovesnosti ob jubileju
Tridnevno dogajanje v tem tednu se je začelo s tridimenzionalno projekcijo Dancing History (slov. Plešoča zgodovina) na pročelju Zimske palače, ki prikazuje najpomembnejše sanktpeterburške zgodovinske dogodke in nekatere izmed najlepših dragocenosti tega muzeja.

Do sredine januarja bo razstavljena še brezglava skulptura s Partenona, ki je prvič po letu 1816 zapustila britanski muzej. To je dvignilo precej prahu, saj je bila njihova "krhkost" v preteklosti eden izmed argumentov, zakaj Velika Britanija ne vrne Grčiji njenih antičnih dragocenosti, odpeljanih pred dvesto leti. Vendar se grške oblasti v času, ko je kip v Sankt Peterburgu, ne nameravajo obračati na Moskvo z zahtevo po vrnitvi kipa, saj želijo dogovor doseči prek Unesca.

Ob jubileju je med drugim na ogled tudi razstava slikarja Francisa Bacona, ki prinaša 25 del tega britanskega umetnika, nastalih ob njegovem prvem obisku Rusije. Zaposleni v muzeju pa so se poklonili tudi njegovi ustanoviteljici Katarini Veliki, ko so položili cvetje na njeno grobnico v sanktpeterburški katedrali sv. Petra in Pavla.

Popotovanje skozi umetnost in človeške zgodbe, ki so jo porajale
Za to okroglo obletnico so odprli svoja vrata za snemanje dokumentarnega filma Hermitage Revealed (slov. Odstrti Ermitaž), ki bo gledalce popeljal na popotovanje skozi burno zgodovino vse od carske palače do državnega muzeja. Film pa bo odstrl tudi pogled na posebne zbirke in dele muzeja, do katerih javnost sicer nima dostopa. Od Rembrandta do ruskih mojstrovin, od prazgodovinskih artefaktov do zasebne zbirke draguljev Katarine Velike, od Michelangela do Matissa in še veliko več bo mogoče videti v tem, po svetu distribuiranem filmu.