ruskem Ermitažu z uporabo posebne vojaške tehnologije označili tri milijone del.

S posebnim peresom in pršilom, ki so ju razvili vojaški strokovnjaki in zasebni ruski proizvajalec, je oznako dela mogoče zaznati pod ultravijolično svetlobo. Postopek bi lahko uporabili tudi drugi ruski muzeji, primeren pa je tudi za vojaško, policijsko in carinsko službo, je povedal predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Vladimir Kuzmin.

Za dragocene predmete, ki se jih ni mogoče dotakniti, so znanstveniki izdelali edinstveno kemično pršilo, ki ga ni mogoče kopirati ali shraniti v razpršilo. Njegove sledi imajo najmanj 50 let življenjske dobe. Koncentracija ni škodljiva za slike, porcelan, steklo in keramiko, trdijo strokovnjaki. Tehnologijo za označevanje kovinskih predmetov, kot so kovanci, ki jih je težko označiti, pa še razvijajo.

Detektorji ne zahtevajo laboratorijskih razmer ali posebnih veščin uporabe. Šifrirano informacijo namreč preberejo po načinu "prijatelj ali sovražnik". Ko naprava prepozna predmet, proizvede zvočni signal in zasveti zelena lučka. Naprava bo prepoznala tudi zgorele predmete, saj je oznaka odporna proti temperaturi 2000 stopinj Celzija.

Pobudo za ustanovitev je dala Katarina Velika
Ermitaž so za javnost slovesno odprli 5. februarja 1852, ustanovili pa so ga leta 1764, ko je ruska carica Katarina Velika svojim veleposlanikom in drugim podanikom ukazala, da v deželah, v katerih služijo njenemu imperiju, nakupijo vrhunske umetnine. Tako je nastala osnovna zbirka več kot 200 platen. Zbirko so v 19. stoletju dopolnili z nekaterimi antičnimi artefakti, med katerimi je bila še posebej dragocena zbirka zlatega staroveškega nakita. Po nacionalizaciji zbirk po sovjetski revoluciji je oblast izkazovala zelo slab odnos do umetnosti in del zbirke je Stalin ukazal razprodati, del zbirke pa je prešel v last drugih sovjetskih muzejev. Kljub vsem tem "tragedijam" je Ermitraž ostal eden najzanimivejših in najbogatejših muzejev na svetu. Danes se ponaša z zelo bogato zbirko del.