Oglas
Rogers je namreč novi dobitnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega priznanja za arhitekturo, ki ga je njegov partner pri načrtovanju ene najbolj revolucionarnih stavb 20. stoletja, pariškega centra Pompidou, prejel že leta 1998. Richard Rogers je četrti Britanec, ki je prejel Pritzkerjevo nagrado; pred njim so bili to Zaha Hadid (2004), Norman Foster (1999) in James Stirling (1981).
Britanski lavreat, ki si je s svojim delom arhitekta in urbanista prislužil tudi že plemiški naziv (Lord Rogers of Riverside), se je nazadnje izkazal leta 2005, ko jo bil dograjen četrti terminal letališča Barajas v Madridu. Objekt, ki izkazuje Rogersovo interpretacijo modernističnega načela stavbe kot delujočega stroja z več funkcijami, je pravzaprav povzetek Rogersove arhitekturne filozofije. Že s centrom Pompidou je Rogers nakazal, da je njegova arhitekturna vizija usmerjena strogo v prihodnost.Mesta prihodnosti s kančkom renesančnega značaja
Golo načrtovanje kontur objekta povezuje s študijem vedno novih gradbenih materialov in tehnologije. Kot so zapisali organizatorji Pritzkerjeve nagrade, Rogersova "fascinacija s tehnologijo nima le namena stavbi podeliti določeno umetniško kakovost, veliko bolj pomembno je, da uporaba tehnologije stavbo naredi bolj uporabno za tiste, ki jim služi". Podobno Rogers razmišlja tudi pri svojem urbanističnem delu. Njegova so mesta prihodnosti, ki pa so obenem tudi mesta preteklosti, podobna renesančnim urbanim središčem, kakršne so bile Firence, mesto, v katerem se je Rogers rodil.
Mesta prihodnosti naj bi bila aglomeracije z mnogo funkcijami. To bodo mnogoplastna mesta, katerih značaja ne bo definirala le ena vodilna gospodarska panoga, pač pa se bo na istem prostoru prepletala stanovanjska infrastruktura, infrastruktura, namenjena delovnim mestom, zabavi, nakupovanju in izobraževanju. Vsa ta "multifacenost" pa ne bo zahtevala posameznih objektov za vsako funkcijo; tu pride do izraza Rogwersov koncept mnogoznačajske stavbe, velikega objekta, katerega posamezni deli imajo skoraj fluidni značaj, saj jih je možno hitro preobraziti in jim podariti novo vlogo.
Veliki humanist med zvezdniškimi arhitekti
Naslednja posebnost Rogersovega dela, ki prav tako namiguje na arhitektov v prihodnost usmerjeni pogled, je goreče zagovarjanje naravovarstva. Žiranti Pritzkerjeve nagrade, ki jo zaradi svoje ljubezni do arhitekture od leta 1979 podeljuje hotelirska "dinastija" Hyatt, so tako zapisali: "Rogersovo spodbujanje razvoja energetske učinkovitosti in s tem povezane vzdržljivosti stavb je trajno zaznamovalo poklic (arhitekta, op. P. B.)." Zaradi skrbi za človekovo okolje in tudi zaradi obravnavanja arhitekture in urbanizma kot disciplin s političnimi in družbenimi konsekvencami je bil Richard Rogers že večkrat označen za velikega humanista med arhitekti.
To potrjuje tudi njegovo ukvarjanje s projekti z zelo različnim poslanstvom in zanikovanje potrebe po večnem služenju finančno mogočnim naročnikom. Tem se sicer Rogers ni izogibal; dokaz za to je eden njegovih največjih dosežkov, stavba mogočne Lloydove družbe v središču Londona, vendar pa se obenem Rogers vedno znova posveti tudi projektom, katerih izvršitev bo imela posledice za vse družbene plasti skupnosti, v katero bo novi objekt vnešen.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje