Cosimo I. - diktator in mecen umetnosti

Umetnost v času, ko so Medičejci izgubljali moč

Na današnji dan leta 1621 umrli Cosimo II. Medičejski ni podpiral umetnosti, zato pa je leta 1610 svojega nekdanjega učitelja Galilea Galileja imenoval za dvornega matematika in filozofa. Dopustil mu je vso svobodo, ki jo je potreboval za raziskovanje, pozneje pa je Galieja tudi branil pred inkvizicijo.

Cosimo I. je bil zadnji mogočni Medičejec in velik mecen, ki je med drugim zasnoval likovno galerijo v palači Pitti in postavil temelje imenitni zbirki etruščanske umetnosti, ki so jo njegovi nasledniki dopolnjevali in ki danes velja za eno najbolj popolnih zbirk etruščanske kulture.

Cosimo I. je palazzo Pitti preuredil v mogočno rezidenco ter v kulturno središče Firenc. Kot tako jo je videl predvsem kot darilo svoji ljubljeni ženi.

Eleonora Toledska je Cosimu rodila osem otrok in večina jih je umrla še pred staršema. Med njimi so bili tudi psihopati, najhujši med njimi pa je bil najmlajši Pietro, ki je ubil svojo ženo, pobegnil v Španijo, tam pa je, zaboden v nekem prepiru, umrl.

Na današnji dan leta 1621 je umrl veliki vojvoda Cosimo II. Medičejski. V njegovem času so Medičejci izgubljali vpliv, a obletnica je priložnost, da se spomnimo Medičejcev kot mecenov.

Na današnji dan leta 1621 umrli Cosimo II. Medičejski ni podpiral umetnosti, zato pa je leta 1610 svojega nekdanjega učitelja Galilea Galileja imenoval za dvornega matematika in filozofa. Dopustil mu je vso svobodo, ki jo je potreboval za raziskovanje, pozneje pa je Galieja tudi branil pred inkvizicijo. Foto:

Angelo Bronzino: Cosimo I. v oklepu (1545) — Cosimo I. je bil zadnji mogočni Medičejec in velik mecen, ki je med drugim zasnoval likovno galerijo v palači Pitti in postavil temelje imenitni zbirki etruščanske umetnosti, ki so jo njegovi nasledniki dopolnjevali in ki danes velja za eno najbolj popolnih zbirk etruščanske kulture.

Palazzo Pitti — Cosimo I. je palazzo Pitti preuredil v mogočno rezidenco ter v kulturno središče Firenc. Kot tako jo je videl predvsem kot darilo svoji ljubljeni ženi.

Angelo Bronzino: Eleonora Toledska — Eleonora Toledska je Cosimu rodila osem otrok in večina jih je umrla še pred staršema. Med njimi so bili tudi psihopati, najhujši med njimi pa je bil najmlajši Pietro, ki je ubil svojo ženo, pobegnil v Španijo, tam pa je, zaboden v nekem prepiru, umrl.

Zgodba o Medičejcih kot o pokroviteljih umetnosti bi terjala eksplikacijo na mnogo straneh, zato naj tokrat pozornost namenimo le mecenstvu deda na današnji dan umrlega Cosima II. (1590-1621) To je bil Cosimo I. (1519-1574), zadnji v vrsti mogočnih Medičejcev in obenem tudi tisti, ki se mu je posrečilo Medičejce narediti za dedno vladarsko dinastijo, ki lahko upa na sklepanje donosnih porok z uglednimi evropskimi vladarskimi družinami. Vendar pa je način, na katerega si je Cosimo I. pridobil naziv velikega vojvode, simptomatičen za čas, v katerem so se Medičejci poslavljali od nekdanjega ugleda.
Pokopal svoje otroke, vzdignil državo
Cosimo, ki je pokopal skoraj vse svoje otroke, med katerimi so bili tudi psihopati, in ki je ob svojem prihodu na oblast jasno predstavil koncept svoje vladavine - diktaturo -, je 8. marca 1570 iz rok za to v resnici sploh ne kompetentnega papeža prejel naziv velikega vojvode. Političnega triumfa se ni mogel veseliti. Blagoslov je prejel, sedeč v veličastnem prestolu, skrivenčen od bolečin in krčev, ki mu jih je povzročal dedni protin. Leto dni po kronanju je Cosimo, star sicer le nekaj več kot 50 let, a zlomljen od bolezni in od nikoli prebolele žalosti zaradi izgube žene, hčerke neapeljskega vicekralja, ki jo je ljubil strastno, a kar nekoliko bolestno, oblast predal sinu Francescu.
Palača Pitti - duhovno in kulturno središče Firenc
Omenili smo Cosimovo ženo, Eleonoro Toledsko. Prav ona je bila v središču mecenske dejavnosti Cosima. Kot je v svojem delu Florenz und die Medici (Firence in Medičejci) pisal My Heilmann, je bilo Cosimovo mecenstvo vgrajeno v njegov politični sistem: "Umetnost je uporabna, umetnost je politični prestiž." In palačo Pitti, ki jo je kupil za svojo soprogo, je Cosimo naredil za središče firenškega duhovnega in umetniškega življenja. Ravno pod Cosimom so Firence še zadnjič postale umetniško središče Italije, danes pa lahko ta umetniški razcvet občudujemo v slikarski galeriji v palači Pitti, ki jo je osnoval Cosimo, in v palači Uffizi, ki jo je za Cosima kot sedež firenške uprave zasnoval Vasari in v kateri danes domuje znamenita galerija.
To drugo središče Cosimove oblasti je Vasari z zanimivim hodnikom, ki teče tudi pod arkadami Starega mostu (Ponte vecchio) čez reko Arno, povezal s palačo Pitti. Prav tako Vasari pa je po Cosimovem naročilu z imenitnimi freskami v njemu lastnem manierističnem slogu okrasil strop v dvorani Cosima I. v Stari palači (Palazzo Vecchio) in v času Cosimove vladavine se je dobri prijatelj Michelangela, čigar slog je vplival tudi na njegovo ustvarjalnost, lotil tudi poslikav v firenški katedrali. Dela ni dokončal; njegovo vizijo sta uresničila Federico Zuccari in Giovanni Balducci.

Togi mračnjak, ki je ljubil svojo ženo
Ironija usode je tako še enkrat hotela, da se je kot eden največjih mecenov lepih umetnosti, čigar 'darove' občudujemo še danes, uveljavil mož, ki so se ga vsi bali že v mladosti in ki je zaradi tragedij, ki so ena za drugo zadevale njegovo družino, z leti postajal miselno vedno bolj tog in mračnjaški. Vse to mu je na glavo nakopalo celo obtožbo, da je ubil svojo ženo, obtožbo, s katero so ga hoteli nasprotniki vreči z oblasti in s katero so Cosima, ravno zato, ker je le-ta zares ljubil svojo ženo, tudi močno prizadeli. Njegove krute oblasti, za katero se je skrivala veriga resničnih umorov in preganjanj, začenši z izgonom vplivnega bankirja in zato tudi potencialnega političnega rivala Filippa Strozzija, pa vendar niso mogli končati.
Polona Balantič