Omenjena cerkev je zaradi dotrajanosti že tretje leto zaprta, zapletlo pa se je pri zagotavljanju finančnih sredstev za obnovo stavbe. Del sredstev je zagotovila država, vendar pod pogojem, da enako vsoto za obnovo cerkve nameni tudi občina. Nekateri bohinjski svetniki se s tem niso strinjali, vendar pa so septembra sredstva le zagotovili. Tako bosta Bohinj in ministrstvo za kulturo obnovi cerkve namenila vsak po deset milijonov tolarjev.

Občina bo za restavriranje cerkve namenila štiri milijone tolarjev, Turistično društvo Bohinj (upravljalec objekta), Lokalna turistična organizacija in župnijski urad pa vsak po dva milijona.

Leto dni za najnujnejša dela
Konservatorsko-restavratorska dela ob sofinanciranju ministrstva za kulturo na cerkvi potekajo že več desetletij, saj gre za kulturni spomenik, v katerem lahko najdemo vrsto pomembnih umetnin iz različnih obdobij. Cerkev pa je potrebna celovite obnove, ki bi lahko trajala do pet do deset let, vendar naj bi bila najnujnejša dela opravljena v letu dni, ko naj bi cerkev znova odprli.

Dodatno škodo povzročil tudi potres
Cerkev, ki je zrasla na lokaciji nekdanje rimske vile, je še dodatno poškodoval tudi potres v Posočju leta 1998, zaradi katerega so izvedli tudi statično sanacijo, ki so jo zagotovili v okviru popotresnega zakona za Posočje. Sanacija je zaradi večplastnih stenskih poslikav in dragocenih arhitekturnih elementov zahtevala posebne in dražje postopke, predvsem pa so se pokazale potrebe po končanju drugih posegov (odpiranje gotskih oken v prezbiteriju, sočasna rekonstrukcija okenskega krogovičja, restavriranje glavnega oltarja).

Cerkev se lahko pohvali z izjemnimi freskami, med najstarejše na Slovenskem spada freska Sv Janeza Evangelista, ki pije strup pred svečenikom Aristodemom, pomembni pa sta tudi freski Boj Sv. Jurija z zmajem in freska Sv. Krištof (najstarejša plast je še iz obdobja okrog leta 1300 nad njo pa je plast iz okrog l. 1400).