Nekdanja Jugoslavija je konvencijo ratificirala leta 1974, Slovenija leta 1992 v okviru nasledstva. Osrednja slovesnost bo 30. januarja na sedežu Unesca v Parizu, ko bo nastopil tudi legendarni džezovski glasbenik in Unescov ambasador dobre volje Herbie Hancock.

Dediščina je povezana z identiteto ljudi
"Dediščina namreč ni nekaj luksuznega, je najpomembnejša naložba v prihodnost. Je trden temelj, brez katerega ni mogoče zgraditi ničesar trajnega. Nespoštovanje dediščine in izruvanje korenin nam bo neizogibno pristriglo peruti," je uradno praznovanje obletnice že v začetku novembra odprla generalna sekretarka Unesca Irina Bokova na zasedanju držav pogodbenic konvencije. Dejala je, da bo konferenca ZN o trajnostnem razvoju Rio+20 junija letos Unescu ponudila priložnost, da se zavzame za povezovanje kulture in razvoja.

Bokova je tudi poudarila, da je dediščina danes "na presečišču podnebnih sprememb, družbenih transformacij in procesa sprave med ljudmi. Dediščina je pomembno povezana z identiteto in pripadnostjo ljudi, s trajnostnim ekonomskim in socialnim razvojem v družbi". Izpostavila je še potrebo po vključevanju lokalnih skupnost v proces ohranjanja dediščine. Praznovanje obletnice bo namreč potekalo na temo Svetovna dediščina in trajnostni razvoj vloge lokalnih skupnosti.

Od Nila do Benetk
Ideja o ustanovitvi mednarodnega gibanja za zaščito kulturne in naravne dediščine se je pojavila kmalu po drugi svetovni vojni. Pomembno prelomnico je v 50. letih preteklega stoletja pomenila odločitev o gradnji Asuanskega jezu v Egiptu, pri čemer se je vedelo, da bodo zaradi tega poplavljena bogata arheološka najdišča ob reki Nil. Tako je leta 1959 na poziv egiptovske in sudanske vlade Unesco začel mednarodno kampanjo za ohranitev omenjene kulturne dediščine. Pospešili so arheološke raziskave na območju, za katerega je bilo predvideno, da ga zalije voda, in preselili nekatere templje. Kampanja je stala okrog 80 milijonov dolarjev. Polovico zneska je doniralo okrog 50 držav. Uspešnost te kampanje je pripeljala do še nekaterih, kot je reševanje Benetk in beneške lagune.

V nadaljevanju je Unesco v sodelovanju z mednarodnim Združenjem za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij (ICOMOS) pripravil osnutek konvencije. Idejo o združitvi kulturne in naravne dediščine so predlagale ZDA. Konvencijo o svetovni kulturni in naravni dediščini je Generalna skupščina Unesca sprejela 16. novembra 1972.