Oglas
Družba LVMH, ki med drugim združuje modne znamke Loius Vuitton, Christian Dior in Givenchy, namerava do konca leta 2009 ali najkasneje do prvih mesecev leta 2010 v bližini Bolonjskega gozda v Parizu zgraditi Fundacijo kreativnosti Louisa Vuittona. Načrte za stavbo je izdelal arhitekturni biro Franka Gehryja, ki se je kot graditelj muzejev izkazal že z Guggenheimovim muzejem v Bilbau v Baskiji.
Na začetku je bila slika Clauda Moneta
Če ste nad novim projektom modnega podjetja presenečeni, ste očitno slabo seznanjeni s poslanstvom družbe LVMH. Predsednik LVMH-ja Bernard Arnault je gradnjo muzeja označil kot logično nadaljevanje dosedanjega dela podjetja, ki se je že izkazalo kot radodaren pokrovitelj različnih umetniških dogodkov in razstav. Kot je zapisal časopis New York Times, želi LVMH z muzejem "v svetu uveljaviti francosko kreativnost". Zametki tega poslanstva segajo v leto 1980, ko je Bernard Arnault z nakupom dela impresionista Clauda Moneta postavl temelje svoji umetniški zbirki, katere poudarek se je od impresionizma hitro preselil k umetnosti 20. stoletja. Arnault si je tako do danes priskrbel dela Yvesa Kleina, Chrisa Burdena, Matthewa Barneyja, Takashija Murakamija in Douga Aitkena.
Stekleni oblak nadomesti titan
A dokler ni znan program Fundacije kreativnosti Louisa Vuittona, je v ospredju predvsem načrt Franka Gehryja. Gehry se spet ni izognil slovesu arhitekturnega vizionarja. Parizu namerava podariti pravi stekleni oblak. 77-letnik je v zadnjem desetletju slovel predvsem kot arhitekt, ki je "odkril" titan. S to kovino čudovitega bleska so namreč prekrili tudi muzej v Bilbau. Tokrat se Gehry preizkuša v oblikovanju stekla. Za ta izziv se je odločil predvsem zaradi francoske tradicije mojstrskega oblikovanja stekla. Vendar je oblikovanje steklenih figuric nekaj povsem drugega kot pa oblikovanje steklenega odevala za orjaško stavbo.
Insekt je možno preoblikovati
Gehry se zato prav dobro zaveda, da gradnja stavbe, ki naj bi spominjala na orjaški insekt, ki se plazi skozi gozd, ne bo prav lahek projekt. Tudi zato ker Gehry zahteva, da bo končana stavba popolnoma enaka kot stavba na njegovih skicah. Povsem končna podoba stavbe sicer še ni znana. "Izdelali smo 30 ali 40 modelov in podoba se še razvija," je pojasnil Frank Gehry, ki se projekta veseli še iz enega prav posebnega razloga. Njegov prvi pariški podvig je namreč precej neslavno propadel. A to ni bila Gehryjeva krivda. V zgodnjih devetdesetih je namreč Frank Gehry načrtoval stavbo Ameriškega centra v Parizu. Center je bil precejšnja polomija in zaradi finančnih težav so ga leta 1996 zaprli. Lani so v njem uredili novo francosko kinoteko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje