Razen v muzejih ali globoko pod barjanskimi tlemi danes ni več mogoče videti dokazov o tisočletja stari kulturi, ki si je kot prva za svoj dom izbrala tedaj še pod vodo potopljeno barje. V bližini Iga, na Resnikovem grabnu, so odkopali ostanke kolišč, ki segajo v paleolitik; s to naselbino je bil napovedan razcvet posebne koliščarske kulture Ljubljanskega barja, ki je svoj vrh dosegla v bakreni dobi. Doslej je na barju znanih 23 koliščarskih naselbin. Foto: Dejan Veranič / Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
Razen v muzejih ali globoko pod barjanskimi tlemi danes ni več mogoče videti dokazov o tisočletja stari kulturi, ki si je kot prva za svoj dom izbrala tedaj še pod vodo potopljeno barje. V bližini Iga, na Resnikovem grabnu, so odkopali ostanke kolišč, ki segajo v paleolitik; s to naselbino je bil napovedan razcvet posebne koliščarske kulture Ljubljanskega barja, ki je svoj vrh dosegla v bakreni dobi. Doslej je na barju znanih 23 koliščarskih naselbin. Foto: Dejan Veranič / Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
Uradna predaja dosjeja skupne serijske transnacionalne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp je bila 27. januarja lani na Unescovem Centru za svetovno dediščino v Parizu. Foto: Unesco

Odbor za svetovno dediščino bo o nominaciji odločal na 35. zasedanju, ki bo med 19. in 29. junijem potekalo v Manami v Bahrajnu.

Dosje, ki ga je pripravila mednarodna koordinacijska skupina, dodatno utemeljuje izjemno univerzalno vrednost serijske nominacije kot celote in njenih sestavnih delov. Pojasnjuje tudi metodologijo izbire nominiranih spomeniških območij v šestih državah, izpostavlja povezavo z varstvom naravnih vrednot in obstoječim pravnim varstvom dediščine v državah ter odgovarja na druga vprašanja v zvezi z zaščito in upravljanjem nominiranih območij.

Informacije in pojasnila so naslovljena na Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja - ICOMOS, ki je države zaprosil za dodatna pojasnila. Končna ocena ICOMOS je namreč podlaga za priporočilo odboru za svetovno dediščino glede odločitve o vpisu na seznam svetovne dediščine, so še zapisali na ministrstvu.

Odzvali smo se na švicarsko vabilo
Slovenija se je pripravi skupne serijske transnacionalne nominacije za vpis kulturne dediščine na Unescov seznam svetovne dediščine pridružila na povabilo Švice kot vodilne partnerice. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama v občini Ig. Obe sta že vpisani v register kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo. Poleg tega je skoraj končana priprava predloga za razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena.

Območje je vzdrževano in zavarovano, tako da novi posegi in ureditve na terenu niso potrebni in predvideni, izkopani arheološki predmeti pa se nahajajo v muzejih v Ljubljani in na Dunaju.

Švica je svoja prazgodovinska kolišča na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine vpisala leta 2004, nato pa je arheološka služba kantona Bern skupaj s strokovnjaki z robnih alpskih območij začela z ekspertnim evidentiranjem dediščine prazgodovinskih kolišč.

Konec leta 2007 je bil v Bernu prvi formalni sestanek pooblaščenih predstavnikov in nacionalnih koordinatorjev sodelujočih držav. Septembra 2009 je Švica v imenu vseh šestih sodelujočih držav Unescovemu Centru za svetovno dediščino v Parizu predložila osnutek dosjeja nominacije.