produkcija, menijo v društvu Asociacija.

Jadranka Plut, predsednica Asociacije, je spomnila, da so v dialog z ministrstvom stopili že dva meseca pred objavo programskega razpisa, a je bil to po njenih besedah le še eden izmed neuspelih poskusov, da bi stopili v konstruktiven dialog z ministrstvom glede izboljšanja položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

"Če proračun ministrstva za kulturo raste, bi se moralo to posledično odražati tudi na tem najbolj prekariziranem področju kulture," je dejala predsednica Asociacije. Temu je pritrdil Jurij Krpan, član delovne skupine za trajni dialog med nevladnimi organizacijami in ministrstvom za kulturo: "Ob čisto vsaki priložnosti nas režejo!"

Za skoraj 300.000 evrov manj sredstev
Ministrstvo za kulturo je prek programskega razpisa razdelilo 2,5 milijona evrov, kar je 286.000 evrov manj sredstev kot štiri leta predtem. Kot so povedali na današnji novinarski konferenci, pa na ministrstvu na koncu niti niso razdelili vseh razpisnih sredstev, po drugi strani pa so brez štiriletnega financiranja ostali popolnoma ali pa jim je bilo zmanjšano nekateri renomirani javni zavodi, katerih delo se je izkazalo kot presežno.

O(ne)mogočanje kontinuitete delovanja
Umetnik Janez Janša, vodja zavoda Maska, ki je iz razpisa izpadel, je poudaril nerazumevanje pojmovanja nevladne kulture, ki je ne gre enačiti z ljubiteljsko kulturo, meni pa, da je v ozadju razdeljevanja sredstev politična odločitev.

Janša je prepoznal ironijo v tem, da so bili programski razpisi vpeljani pred približno 15 leti z namenom omogočanja določene kontinuitete delovanja in dolgoročnega načrtovanja dejavnosti nevladnih organizacij (NVO), vključno s pridobivanjem evropskih sredstev in sklepanjem raznih partnerstev. "Zarezati v to pomeni proizvajanje gospodarske škode, hkrati pa ministrstvo s takim razmišljanjem samo sebi pljuva v skledo," je poudaril Janša.

Omejevanje prijaviteljev programov?
Na razpis je bilo med 59 prispelimi vlogami namreč izbranih le 27 programov. Tako so pri Asociaciji prepoznali težavo tudi v omejevanju prijaviteljev, ki so upravičeni do sredstev po področjih. "Če se izkaže, da je več prijaviteljev vrhunskih in dobrih, jim na tak način ne pustiš možnosti, da dobijo sredstva in jim zagotoviš neko kontinuirano in vrhunsko delovanje vnaprej," je opomnila Jadranka Plut.

Predsednica Asociacije je poudarila še, da bi morale biti argumentacije v vlogah zavrnjenih prijaviteljev jasne, ne pa da se prijavitelji še danes sprašujejo, zakaj so ostali brez ali pa so dobili manj sredstev. Po drugi strani pa je spomnila, da so imeli vsi prijavitelji, ki so izpadli iz razpisov, še leto in pol nazaj možnost ugovorov na odločitve strokovnih komisij in tudi možnost prejetja jasnih obrazložitev. Na odločbe ministrstva se ni mogoče pritožiti, mogoče pa je sprožiti upravni spor.

Dodeljene vse točke, vendar manj sredstev
Nekateri prijavitelji so opozorili na nerealnost razpisa, po formuli katerega je lahko nekdo, kot je primer opisala Katarina Mirović iz Foruma Ljubljana, čeprav je na razpisu za likovno področje prejel vseh 100 točk, od predvidenega najvišjega zneska 120.000 evrov prejel več kot 20.000 evrov manj sredstev.

Brez sredstev sta ostala tudi novoglasbeno gledališče Carmina Slovenica in MoTA - Muzej tranzitornih umetnosti. Iz tega so v ponedeljek sporočili: "Zdi se, da so na udaru predvsem vse organizacije, ki so znotraj svojih programov inovativne in ki izrazito prepletajo umetniške izraze ter se poleg osnovnih področij posvečajo tudi refleksiji, teoriji in eksperimentom." Po besedah Martina Briclja iz Muzeja tranzitornih umetnosti je bilo na razpis prijavljenih nekaj manj od 30 projektov, število do sredstev upravičenih organizacij pa so z 12 pred štirimi leti na tokratnem razpisu skrčili na osem.

Manj sredstev je med drugim pridobil tudi zavod Bunker. Njegova direktorica Nevenka Koprivšek je sicer pozdravila, da je na razpisu uspelo mariborsko društvo Moment, ker se ji zdi prav podpreti novo sceno in akterje, hkrati pa si na nevladni sceni želijo večje stabilnosti in priznanja svojega dela, ne pa kazni z rezi sredstev. V Združenju dramskih umetnikov Slovenije, v katerem so se pridružili prizadevanjem za izboljšanje kulturne politike, so izrazili podporo celotni slovenski neodvisni produkciji. "Dosežkov neodvisne umetniške scene se ne sme spregledati, njihovega dela pa ne ustavljati," so poudarili pri združenju.

Kaj pravijo v državnem zboru?
Predsednik odbora za kulturo v DZ-ju, poslanec Dragan Matić (SMC), se je tudi odzval na dogajanje okoli razpisa. "Posebej nas čudi dejstvo, da nekateri kulturniki iz kroga nevladnih organizacij, ki so s preteklim dolgoletnim delom tudi v mednarodnem okviru dokazali svojo kvaliteto, niso za naslednje štiriletno obdobje prejeli nikakršnih sredstev. Poudariti velja, da gre za izpad producentov, ki so bili v preteklih obdobjih podprti s strani vseh vlad, ne glede na provenienco, zaradi česar je ta odločitev naletela na presenečen odziv," je med drugim v sporočilu za javnost zapisal Matić.

Ob tem je dodal je, da v poslanski skupini SMC-ja pričakujejo tako "podrobna pojasnila ministra za kulturo Toneta Peršaka kot tudi razlago, kaj je v okviru svojih pristojnosti v omenjeni zadevi ukrenil do sedaj in kaj namerava v zvezi s tem ukreniti v bližnji prihodnosti".

Oglasila se je tudi stranka Levica, ki je naznanila, da bodo prav tako od ministra zahtevali pojasnila. "Ne le, da je proračunskega denarja za kulturo premalo, istočasno pa vlada namenja 207 milijonov za nakupe novih patrij, ministrstvo pa z neživljenjskim birokratskim ravnanjem duši celotno sfero nevladne kulture," je zapisala poslanka Violeta Tomič. Prav programski razpisi so tisti, ki omogočajo stabilnejše delovanje NVO-ja, vključno z zaposlovanjem in omogočanjem prijav na druge, predvsem evropske razpise, so opozorili v stranki.