Predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za finance Franca Križaniča je k sorazmerni razporeditvi finančnega bremena v rebalansu proračuna za letošnje leto pozvalo 7.000 podpisnikov peticije Proti krčenju sredstev v kulturi! Foto: MMC RTV SLO
Predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za finance Franca Križaniča je k sorazmerni razporeditvi finančnega bremena v rebalansu proračuna za letošnje leto pozvalo 7.000 podpisnikov peticije Proti krčenju sredstev v kulturi! Foto: MMC RTV SLO
Denar
Predsednik društva Asociacija Jurij Krpan opozarja, da je obremenitev, ki izhaja iz rebalansa, še vedno neuravnotežena glede na dejansko težo kulturnega sektorja v strukturi bruto družbenega proizvoda. Foto: BoBo

Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti je konec junija pripravilo kampanjo z zbiranjem podpisov proti krčenju sredstev v kulturi, da bi tako vladi izrazili svoje ogorčenje nad načrtovano finančno projekcijo rebalansa proračuna.
"Kot kaže, so naša skupna prizadevanja za ohranjanje vlaganja v vitalne dele umetniškega, umetnostnega in kulturnega dela obrodila sadove in tako breme rebalansa ne bo takšno, kot je bilo v osnovi napovedano," sporočilo za javnost povzema besede predsednika društva Jurija Krpana, ki dodaja, da so se s tem vzpostavili realni pogoji za nadaljevanje dela v živi umetniški produkciji, ki je osnova in pogoj za razvijanje sodobne kulturne družbe.
Na kampanjo društva se je med 20. in 30. junijem odzvalo okoli 7.000 podpisnikov peticije, ki je predsednika vlade Boruta Pahorja ter ministra za finance Franca Križaniča pozvala k sorazmerni razporeditvi finančnega bremena v rebalansu proračuna za letošnje leto.
V rebalansu proračuna za letos, ki ga je vlada konec julija poslala v obravnavo državnemu zboru, je bilo finančno breme za področje kulture in umetnosti manjše, kot je bilo sprva napovedano. Kot med drugim pravi Krpan, je poleg dejanskega zmanjšanja rebalansa za kulturo za "nevladnike" izjemno dragocena izkušnja doseženega soglasja tudi s kulturniki iz javnega sektorja, kulturniki iz tujine in nekaterimi mnenjskimi voditelji, saj jim sporoča, da "se njihov glas sliši v različne smeri in vse do vrha, od koder nevladni sektor in posamezni samozaposleni umetniki niso videti le kot neprilagojeni okrasek neoliberalistične družbe".

Okleščeni proračun ne sme biti izhodišče za prihodnje leto
Obenem Jurij Krpan opozarja, da je obremenitev, ki izhaja iz rebalansa, še vedno neuravnotežena glede na dejansko težo kulturnega sektorja v strukturi bruto družbenega proizvoda. Ker pa po njihovem prepričanju okleščeni proračun nikakor ne sme biti izhodišče za prihodnje leto, bodo v društvu Asociacija zato pozorno sledili dogajanju na tem področju tudi v prihodnje ter se zavzemali za izboljšanje delovnih pogojev in sistemskega položaja samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij v umetnosti in kulturi ter posameznikov, ki v njih delujejo.