Republika Slovenija je v letu 2022 za kulturo namenila skupno 539 milijonov evrov. Gre za sredstva, ki so bila namenjena za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva. Celotni izdatki države za kulturo v letu 2022 so torej znašali 256 evrov na prebivalca, posameznik pa je za kulturo porabil v povprečju 218 evrov, je razvidno s Sursove spletne strani.

Knjižno založništvo
1562 knjižnih založnikov je izdalo 5877 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega je bilo 68,6 odstotka izvirnih slovenskih del in 31,4 odstotka prevodov. Med izdanimi deli je bilo 81,2 odstotka prvih izdaj in 18,8 odstotka ponatisov. Od skupnega števila izdanih knjig in brošur je bilo 2013 leposlovnih del, delež slovenskih avtorjev je znašal 55,3 odstotka, delež tujih pa 44,7 odstotka. Največ oziroma 698 izdaj je bilo romanov, ob teh pa je izšlo 598 izdaj kratke proze – tudi otroške in mladinske.

Knjižnice
Splošne knjižnice, ki so organizirane v mrežo 283 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov, so imele skoraj 416.000 vpisanih članov. Od tega je bilo okoli 70 odstotkov odraslih, okoli 30 odstotkov pa je bilo mlajših od 15 let. V povprečju si je en član v enem letu izposodil 45 knjig oziroma brošur. Ob splošnih knjižnicah je v slovensko mrežo knjižnic povezanih še 923 šolskih, 149 specialnih in 129 visokošolskih knjižnic ter še Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

Kulturne prireditve
33 odstotkov vprašanih je obiskalo vsaj eno kulturno prireditev, med temi so bili najbolj priljubljeni koncerti, ki jim sledijo gledališke predstave. Kino je vsaj enkrat v letu obiskalo 22 odstotkov vprašanih, skoraj polovico (47 odstotkov) predstavljajo mladi med 16. in 24. letom, vsaj en film pa si je v kinodvorani ogledalo le pet odstotkov starejših od 65 let.

Muzeji in galerije
Muzeji in galerije so v svojih prostorih pripravili 1005 razstav in dodatno še 123 e-razstav za virtualni prostor. Poleg razstav so muzeji in galerije ponudili še skoraj 39.000 različnih izobraževalnih programov, med katerimi je bilo največ vodenih ogledov, in 323 e-dogodkov za virtualni prostor.

Odrska produkcija
Kulturni domovi, gledališča, ljubljanska in mariborska Opera ter glasbene ustanove so izvedli 24.347 prireditev. 49 odstotkov jih je nastalo v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oziroma ansamblov. Prireditve v kulturnih ustanovah so pritegnile skupno 3,6 milijona obiskovalcev, posamezno pa povprečno 149. Največ, 27 odstotkov, so pritegnile gledališke predstave.

Brezplačne prireditve in festivali
Brezplačnih kulturnih prireditev je bilo 6743, kar predstavlja 28 odstotkov vseh, pri čemer so večino brezplačnih prireditev pripravili kulturni domovi. Kulturne ustanove so organizirale 187 festivalov, na njih se je zvrstilo 6262 prireditev. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo (126).

Filmska produkcija in kinematografi
Filmski delavci so ustvarili 30 celovečercev ter 79 kratko- in srednjemetražnih filmov. Filmski distributerji so zagotovili projekcije 32 slovenskih in 356 tujih filmov v kinematografih, skupno so našteli 1,8 milijona gledalcev. Slovenske filme si je ogledalo 315.084 ljudi, posamezni film pa si je v povprečju ogledalo 9846 ljudi. Tuje filme si je ogledalo 1.529.346 ljudi, posamezni film si je torej v povprečju ogledalo 4296 ljudi.

Zaposleni in samozaposleni
Konec leta 2022 je bilo med zaposlenimi in samozaposlenimi 16.086 posameznikov, ki so opravljali enega od 20 značilnih poklicev s področja kulture. 62,7 odstotka v kulturi dejavnih posameznikov je bilo zaposlenih, 37,3 odstotka pa samozaposlenih, so še navedli na Sursu.

Vir: Surs