Omenjeni filmski ustvarjalci so prejeli zlati red za zasluge pri filmskem ustvarjanju. Enako odlikovanje je predsednik države ob 60. obletnici izhajanja za uspešno delo pri vzgoji in izobraževanju otrok podelil tudi reviji Ciciban.

Iz obrazložitev ...
Filmski režiser in scenarist Jane Kavčič je s filmi Akcija, Lov za zmajem in Minuta za umor utrdil realistični pripovedni slog. Z mladinskimi filmi Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja Polža, Nobeno sonce, Maja in vesoljček ter filmom Nepopisan list se je potrdil kot intimen poznavalec duševnosti otrok in odraščajočih.

Vojko Duletič se je med slovenskimi filmskimi ustvarjalci uveljavil s posebno ekranizacijo literarnih del v prvi vrsti kot avtor. Njegov celovečerni prvenec Na klancu po istoimenski Cankarjevi noveli je pokazal, da je zanj vprašanje ekranizacije estetsko vprašanje. Vsi njegovi celovečerni filmi temeljijo na slovenskih literarnih delih - Med strahom in dolžnostjo (po romanu Karla Grabeljška), Draga moja Iza (Ivan Zorman), Deseti brat (Josip Jurčič) in Doktor (Janez Vipotnik).

Filmski režiser in scenarist Boštjan Hladnik je s svojim prvencem Ples v dežju dosegel, da je slovenski film ujel tedanji evropski filmski modernizem in se z njim tudi enakovredno meril. Skoraj z vsakim novim filmom je izražal svojo izvirnost in domiselnost, njegovi filmi pa so dobivali vse bolj igrivo in celo fantastično obliko.

Filmski režiser in scenarist Jože Pogačnik je režiral skoraj 100 filmov, med njimi tri celovečerne. Že v prvih kratkih dokumentarnih filmih, kot sta Na stranskem tiru in Cukrarna, je pokazal zanimanje za socialno tematiko, ki ji je v prvencu Grajski biki, filmu o delikventni mladini ter politično prestrašenih vzgojiteljih, dodal še družbenokritično razsežnost. Pri tej je vztrajal tudi pri filmih Naš človek in Kavarna Astoria.

Filmski režiser, scenarist in publicist Matjaž Klopčič je z novim valom modernizma prevetril slovenski film 60. let in s svojo avtorsko poetiko prodrl na evropske festivale in strani vodilnih filmskih revij. S filmom Strah se je vrnil v čas ljubljanskega potresa, z Oxygenom je vizionarsko podprl uporne sodobnike, s Cvetjem v jeseni ustvaril najslavnejši slovenski filmski par, z Vdovstvom Karoline Žašler pa segel na sam rob črnega filma.

Podelili tudi druga odlikovanja
Na slovesnosti so podelili tudi zlati častni znak svobode, ki ga je prejel VII. korpus Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, red za zasluge pa sta prejela Herman Janež (za izredne zasluge pri ohranjanju spomina na taboriščnike koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu) in Akademska športna zveza Olimpija Ljubljana.