Izvršna direktorja DUTB-ja Mitja Križaj in Žiga Pfeifer sta se na novinarski konferenci odzvala na vprašanje zasedbe nepremičnine na Linhartovi ulici v Ljubljani, kjer je 3. septembra začela delovati avtonomna skupnost Plac. Tožba za motenje posesti je bila po njunih besedah edino pravno sredstvo, ki so ga lahko izbrali za zaščito premoženja.
Plac: tožba je bila "zahrbtno dejanje"
Novinarsko konferenco so na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) sklicali po sredni novinarski konferenci Participativne ljubljanske avtonomne cone (Plac), na kateri so tožbo DUTB-ja zoper 46 posameznikov in posameznic glede motenja posesti označili za zahrbtno dejanje. Glede dialoga pa so poudarili, da na način tožbe ta ni mogoč.
Kot sta povedala predstavnika DUTB-ja, so z uporabniki Placa želeli komunicirati že vse od začetka zasedbe stavbe, vendar neuspešno, zato sta pojasnila pogled DUTB-ja na problematiko. Kot družba v javni lasti je DUTB po njunih besedah dolžna zaščititi premoženje in ga ne more mimo zakona prepuščati posameznikom ali skupini ljudi.
Ocenjujejo, da prostor tehnično ni primeren za bivanje
Ker je objekt na Linhartovi po njihovem mnenju tehnično neprimeren za bivanje ali izvajanje prireditev, so se želeli dogovoriti tudi o tehničnem pregledu stavbe. Vendar pa strokovnjaki v prisotnosti ljudi in medijev takšnega pregleda ne morejo opraviti. To je bil tudi edini razlog, da so odpovedali svoj obisk novembra, je pojasnil Pfeifer.
Po njegovih besedah so uporabnike na prvem sestanku 21. septembra tudi pozvali, da bi se za lažji dialog organizirali v formalno obliko, kot sta društvo ali zavod. Ko so ugotovili, da dialog ne bo mogoč, pa so se odločili za druge postopke, je pojasnil odločitev za civilno tožbo glede motenja posesti.
Podatke o posameznikih so po Križajevih besedah pridobili neposredno od policije, ki je popisala ljudi, ki so bili "brez njihovega dovoljenja" prisotni prvi in drugi dan zavzetja prostora. Pregleda nad tem, kdo je bil prisoten, niso imeli, je komentiral tožbo, v katero so vključeni tudi novinarji. Te je sicer pozval, da se izkažejo z izjavo ali potrdilom delodajalca.
Umik tožbe je še vedno na mizi
Na novinarsko vprašanje, ali je podpora koalicije Placu lahko razlog za umik tožbe, je Križaj pojasnil, da je na podlagi vladnega sklepa to lahko mogoče. Tudi po Pfeiferjevih besedah so še vse možnosti odprte, če pred sodbo pride do dogovora. Načrti za sprejem občinskega prostorskega načrta, ki potekajo za zemljišče v tem delu Ljubljane, sicer ne predvidevajo, da bi se stavbo Placa izločilo, vendar projekt po njegovih besedah še ni zapečaten.
"Če bi bilo v interesu javnosti, da bi se v tem delu izvajale kulturne dejavnosti, se lahko predvidi prostore," je povedal Križaj. Napovedal je tudi, da se bodo na temo Placa v torek sestali s predstavniki ministrstva za kulturo.
Glede več kot 6000 evrov uporabnine za objekt pa je Pfeifer pojasnil, da so znesek izračunali na podlagi najemnikov v sosednjem objektu. "Šlo je za informacijo skupnosti, kolikšni so ti stroški, ne za zahtevek za plačilo," je dodal Križaj.
Vlada razume obe strani
Na zaplet glede Placa so se odzvali tudi pri premierju Robertu Golobu. Kot so zapisali, si kabinet predsednika vlade ter ministrstvi za kulturo in za delo, družino in socialne zadeve že od začetka delovanja Placa prizadevajo najti ustrezno rešitev. "Koalicijski partnerji razumejo pomen avtonomnih con kot dela urbane kulture, hkrati pa tudi stališče DUTB-ja kot lastnika nepremičnine. V tem duhu bomo nadaljevali posredovanje med vsemi deležniki," so dodali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje