Nemški časnik Der Spiegel poroča, da so le nekaj sto metrov od piramid v Dahšurju peščena tla polna lukenj in odprtih jaškov, ki se spuščajo tudi do sedem metrov v globino - kar je kar najjasnejši znak, da so bili na delu plenilci grobov. Pod tlemi v Dahšurju namreč leži eno najstarejših grobišč v Egiptu in čisto mogoče je, da so grobnice polne zakladov iz časov faraonov. Arheologi so celotno območje že okvirno kartografirali, niso pa se še, kar v Egiptu niti ni redko, lotili izkopavanj.

Egipt se mora s težavo ropanja grobov spopadati že, odkar obstaja arheologija, a fenomen je po predlanski revoluciji znova izbruhnil, je za nemško revijo priznal Abdel Halim Nur El Din, profesor arheologije in nekdanji vodja vrhovnega sveta za antikvitete, telesa, odgovornega za starodavne relikvije in izkopavanja v državi. "Košček za koščkom izgubljamo svojo kulturno dediščino," opozarja.

Januarja 2011 so vandali izropali sloviti egiptovski muzej v Kairu. Protestniki so v revolucionarnem duhu uničevali in razbijali neprecenljive dragocenosti - spet druge pa so zaradi pomanjkljivega nadzora preprosto izginile iz države. Ko je bil represivni državni aparat po vstaji na vseh področjih prisiljen rahlo popustiti svoj primež, je varovanje zgodovinskih spomenikov na seznamu prioritet zdrsnilo bistveno nižje.

Dve leti in pol pozneje so policisti spet na cestah - a tudi zdaj jih zaposlujejo predvsem protesti. Nekateri Egipčani pa se medtem obnašajo, kot da v deželi vlada brezvladje, še piše Spiegel.

Roparji oboroženi bolje kot vojska
Vojska je pred piramide v Dahšurju kot svarilo roparjem postavila dve oklepni vozili - a nepridipravi se ne pustijo odgnati. "Hoteli smo jih ujeti, a so začeli streljati na nas z avtomatskim orožjem," je pod pogojem anonimnosti povedal eden izmed stražarjev. Sam je bil, tako kot njegovi kolegi, oborožen zgolj s pištolo, zato jim ni preostalo drugega, kot da so skočili v kritje in roparjem pustili dokončati njihov "opravek".

Zakaj varovanje najdišč ni prioriteta?
Tudi v Sakari so do zob oboroženi tatovi mirno izpraznili skladišče, ki je v državni lasti in v katerem so bili spravljeni manjši kipci. V turističnih središčih Asvan in Luksor so izvedli manjša nezakonita izkopavanja, ki jih strokovnjaki pripisujejo organiziranim tolpam. "Kraja starin je zelo donosen posel," se zaveda profesor Nur El Din. "Vlada bi morala preprečevanje nezakonitih izkopavanj imeti za prioriteto." (Še posebej zato, ker za restavracijo ali nadaljnja izkopavanja tako ali tako nima denarja, dodaja.)

Osama Mustafa Elnahas je pri vrhovnem svetu za antikvitete na čelu oddelka, zadolženega za iskanje ukradenih artefaktov. Pred tem, da je v Egiptu kulturna dediščina na udaru, si ne zatiska oči: "Nezakonita izkopavanja so, odkar se je začela revolucija, postala vsakodneven dogodek. Uradni podatki o tem, koliko je bilo v resnici nakradenega, ne obstajajo." (Obstajal pa je predlog - zrastel je na zelniku direktorice inštituta Paulson iz Chicaga -, da bi ZDA Egiptu lahko pomagale s satelitskimi posnetki ogroženih območij; a celoten projekt se je izgubil nekje v zavojih egiptovske birokracije.)

Nepridipravi "operirajo" hitreje, kot se da kraje sploh popisati
Za artefakte, ki so jih neznanci že odnesli, je najbolj verjetno, da so izgubljeni za vedno in da bodo daleč onkraj meja Egipta prodani zbirateljem. "Če hočemo določen predmet dobiti nazaj, moramo dokazati, da je bil v Egiptu registriran kot ukraden," opozarja Elnahas. A kaj, ko ni zelo verjetno, da bodo oblasti v bližnji prihodnosti naročile natančen inventar kraj - vsaj ne dovolj hitro, da bi lahko sproti popisali vse zaklade, ki izginjajo iz dežele.