Vodja Vrhovnega sveta za umetnine starodavnega Egipta Zahi Havas je te dni Veliko Britanijo prosil, da Egiptu vrne enega izmed ključnih spomenikov staroegipčanske kulture. Kamen, ki so ga v Rosetti našli francoski vojaki leta 1799, je v Britanskem muzeju od leta 1802, Havas pa je muzej prosil za začasno vrnitev. Kamen naj bi bil razstavljen ob odprtju Velikega muzeja Egipta v Gizi leta 2013; za to isto odprtje so umetnine starega Egipta posodili tudi drugi evropski muzeji.

Vsi želijo lastništvo nad kamnom
Iz muzeja so sporočili, da bodo o tem še razmislili, Havas pa je za radijsko postajo BBC povedal: "Ko sem zaprosil, naj začasno posodijo kamen iz Rosette, so iz Britanskega muzeja poslali pismo, v katerem so zahtevali, da jim razložim varnostni sistem v muzeju, v katerem bi bil spomenik razstavljen." In ob tem je dodal, da je bilo v tonu prejetega pisma mogoče čutiti mnenje, da Egipt ne bo vrnil kamna, če ga enkrat prejme od muzeja.

"Nismo pirati s Karibov. Smo civilizirana država. Če bom z Britanskim muzejem podpisal pogodbo, bomo kamen iz Rosette vrnili," je zatrdil Havas in dodal: "Zato smo se odločili, da znamenite kamnite plošče ne bomo le začasno gostili, ampak bomo zahtevali njeno vrnitev, saj je del egiptovske identitete." Havas se trudi tudi za vrnitev nekaterih drugih znamenitih egipčanskih objektov; med njimi je tudi kip kraljice Nefretete, ki je v Berlinu. Odkar - od leta 2002 - je na čelu Vrhovnega sveta za umetnine starodavnega Egipta, naj bi mu uspelo pridobiti 5.000 artefaktov, za katere trdi, da so bili Egiptu ukradeni.

Roy Clare, ki vodi Britanski muzej, knjižnico in arhive, pa pravi, da bi moral kamen ostati v Londonu. Kot je dejal, bi ga bil sicer Britanski muzej verjetno začasno pripravljen posoditi, a le če v ozadju ne bo visela razprava o njegovi trajni vrnitvi Egiptu.

Poliglot Champollion razvozla hieroglife
Trenutno sporni kamen je iz temnega granita, ki ga pogosto napačno označujejo kot bazaltnega, na njem pa je vklesana odredba Ptolemejcev iz leta 196 pr. n. št. v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in grščini, kar je omogočilo razvozlati pisave stare Egipčanov. Ključno vlogi pri razvozlavi hieroglifov je imel Jean-François Champollion, pri čemer mu je bilo v pomoč njegovo znanje grščine in drugih orientalskih jezikov (vse skupaj je Champollion govoril deset jezikov).

Zgodba, ki se ponavlja
Francozi so kamen našli med Napoleonovimi pohodi po Egiptu, ko pa so ga leta 1801 morali izročiti, se je zaradi lastništva kamna in preostalih najdenih dragocenosti vnetil spor. Francozi so svoje najdbe kajpada želeli obdržati, Britanci pa so jih v imenu kralja Jurija III. zaplenili.

Francoski naravoslovec Étienne Geoffroy Saint-Hilaire je v pismu angleškemu diplomatu Williamu Richardu Hamiltonu zagrozil, da bodo zažgali vsa svoja odkritja, in ob tem omenjal požig Aleksandrijske knjižnice. Britanci so tako deloma popustili in so zahtevali le izročitev spomenikov, pri čemer so Francozi kljub vsemu skrili kamen v čolnu kljub pridržkom vdaje, vendar jim ni uspelo. Lahko so zadržali vtise, ki so jih naredili pred natovarjanjem v Aleksandriji.