V pismih je zelo oseben in v njih se najde marsikatera misel, ki je v preostali ohranjeni Einsteinovi korespondenci po besedah Thomasa Venninga iz dražbene hiše Christie's ni zaslediti. "Ničesar nisem dosegel v zadnjem času," piše v enem od pisem slavni nemški fizik in matematik, spet v drugem je sumničav do svoje slave.

Zbirka na dražbi ponujenih pisem, ki razkrivajo Einsteinov zasebni in skriti obraz, prihaja prav iz arhiva Maje Winteler Einstein in njenega soproga Paula Wintelerja. V zbirko, ki jo bodo prodajali na majski dražbi, je vključena tudi neznana fotografija petletnega Einsteina in edino ohranjeno pismo očetu.

To so nikoli objavljena pisma, razglednice, fotografije in drugo gradivo, ki segajo v obdobje 1897–1951. Po Venningovih besedah pisma odsevajo Einsteinov tesni odnos s sestro, saj je v teh pismih drugačen kot v pisanju z drugimi, v katerem se odraža njegovo zavedanje določenih pričakovanj, ki pritičejo slavi.

Tudi o jadranju in igranju violine
Leta 1934 je Maji napisal: "Srečen sem pri svojem delu, čeprav čutim, da mladostnega sijaja ni več." A do svojega dela ni bil vselej oster: "Pri raziskovanju glavnih področij v fiziki smo na točki, ko tipamo v temi. Vsak od nas je skeptičen do tistega, s čimer se drugi ukvarja z velikimi pričakovanji. Napeti smo do konca. Mene tolaži vsaj to, da so moji glavni dosežki postali del naših znanstvenih temeljev." Poleg svojega dela se v pismih Einstein dotika tudi drugih tem, kot so jadranje, igranje violine in težave, ki jih je imel v odnosu s prvo ženo Milevo Marić. Čeprav ni povsem jasno, v kolikšni meri, mu je ta, ki je bila edina ženska svojega časa, ki je študirala na züriški Politehniki, pomagala pri razvoju prelomnih teorij. Imela sta dva otroka, po ločitvi 1919 pa se je poročil s svojo sestrično Elso Löwenthal.

Umik pred nacisti
Ko so leta 1933 nacisti Nobelovemu nagrajencu odvzeli vse funkcije in zasegli imetje, je emigriral v ZDA in postal profesor na Univerzi Princeton v New Jerseyju. V tem času je, kot je razvidno iz pisem, moč črpal iz svojega dela, ki so ga nacisti žaljivo označili za judovsko znanost, zato se je Einstein bal za svoje življenje. "Edino, kar je neomajno, so zvezde in matematika," je razmišljal v pismu svoji sestri, ki mu je v ZDA sledila leta 1939.

Dražbena hiša Christie's bo pisma javnosti predstavila med 18. in 20. aprilom, na spletni dražbi pa jih bo prodajala med 2. in 9. majem.