Roberto Cearsolo je priznal, da je med letoma 1998 in 2008 s pomočjo majhnih transakcij z dvema podjetjema, povezanima z muzejem, ustanovo malo po malem prikrajšal za 750 tisoč dolarjev. Primanjkljaj se je pokazal med lansko davčno revizijo. "Prilastil sem si različne vsote s skupnim zneskom 486.979,38 evra, in ker ne morem več živeti v tem položaju, sem sklenil priznati svoje dejanje," je takrat napisal v pismu direktorju muzeja, ki ga je ta predal medijem.
Cearsolo, ki je bil odgovoren za finance muzeja od samega začetka, je ponarejal čeke in bančne transferje iz dveh različnih fundacij ter ponarejel podpis direktorja muzeja Juana Ignacia Vidarta. Da bi zakril svoje sledi, je naknadno popravil knjige za leto 2005. Na zaporno kazen je bil obsojen 23. novembra, javnosti pa so novicot sporočili šele v petek. V takih primerih je običajno, da obsojenec po tretjini prestane kazni zaprosi za služenje preostanka na pogojni prostosti.

Preporod sivega pristaniškega mesta
Guggenheim Bilbao je ena izmed več "podružnic" newyorške Fundacije Solomona R. Guggenheima. Futuristična zgradba ameriškega arhitekta Franka Gehryja je pomagala zaspano baskovsko mesto postaviti na kulturni zemljevid sveta in v Bilbao zvabiti cele trume turistov. Besedno zvezo "efekt Guggenheim" (včasih mu pravijo tudi "efekt Bilbao") so Španci uspešno izvozili in preprosto pomeni investicijo v kulturno infrastrukturo, ki nato "poskrbi" za preporod vsega mesta.

A muzeju, ki ga vsako leto obišče približno milijon ljudi, časi niso bili vedno naklonjeni - pred začetkom gradnje so v Bilbau protestirali proti novi pridobitvi, z napadom naj bo grozila celo Eta. Še danes se redno oglašajo tisti, ki trdijo, da bi z denarjem, ki so ga namenili muzeju, lahko zgradili bolj potrebne šole in bolnišnice. Odgovarjajo pa jim tisti, ki so prepričani, da je že samo pogled na muzej čisti užitek - Gehryjeva arhitektura v Bilbau uspešno tekmuje z umetninami, razstavljenimi v muzeju.