Že v začetku tega tedna je v javnost pricurljala vest, da so italijanske oblasti bolj po naključju kot po tehtnem razmisleku v kraju Veio v bližini Rima naletele na "novo" etruščansko grobnico. Do nje jih je pripeljal 82-letni avstrijski turistični vodič, osumljen nezakonitega trgovanja z umetninami. Mož je namreč računal na prizanesljivost italijanskih oblasti, če jih pripelje do tako pomembnega odkritja. "Včasih tihotapci na prizorišče pridejo pred arheologi," je na tiskovni konferenci priznal italijanski kulturni minister Francesco Rutelli, "toda v tem primeru fresk na srečo ni mogoče odnesti."

Rajske ptice in levi
Ostanki grobnice, izdolbene v hrib pri mestecu Veio, v svoji notranjosti skrivajo pisano stensko poslikavo, ki je po prvih ocenah stara okrog 2700 let. "Slike so preprosto osupljive, iz njih diha prvinskost," se navdušuje umetnostna zgodovinarka Francesca Boitani. Boitanova opozarja tudi, da je na ozemlju Rima pred samimi Rimljani cvetela etruščanska civilizacija, katero je močnejše italsko pleme nato med kolonizacijo popolnoma asimiliralo. Na to, da odkrita grobnica res izvira iz etruščanskih časov, kaže predvsem motivika stenskih poslikav - eksotična flora in favna na rdečem ozadju. Ptiči so v etruščanski kulturi simbolizirali prehod med življenjem in smrtjo, levi pa onstranstvo – in obe vrsti sta na poslikavah povsem jasno vidni.

Zadnje počivališče princa?
Strokovnjaki predvidevejo, da je bil v razkošni in skrbno okrašeni grobnici najverjetneje pokopan bogat mož, morda celo vladar. Ker v grobnici ni žare s posmrtnimi ostanki, so votlino gotovo že "obiskali" plenilci grobov, ki pa so za seboj vseeno pustili grške vaze, sulico in nekakšna nabodal za etruščanske "ražnjiče", torej za peko mesa. Pred grobno sobo je stal tudi bronast voz, številni okrasni predmeti in kosi nakita pa dajejo slutiti, da je bila ob neznanem mogotcu pokopana tudi njegova žena.

Skrivnostni Etruščani
Leta 800 pr. n. š. je bila Italija dežela mnogih manjših plemen, na primer Umbrijcev, Ligurijcev, Venetov in Latinov, katerih spomin je ohranjen v deželnih imenih današnje Italije. Razvili sta se dve kulturi, ki sta imeli odločilno vlogo pri vzponu Rima do imperialne moči. Ena izmed njiju je bila etruščanska kultura v osrednji Italiji v začetku 8. stoletja (druga pa kultura grških kolonij okrog leta 750 pred Kristusom). Etruščani so razvili aristokratsko urbano kulturo, ki se je opirala na cvetoče poljedelstvo v zaledju in na trgovanje s kovinami, kjer so bili poglavitni kupci Grki. Tako kot grške mestne državice so bila tudi etruščanska mesta samostojna in povezana v ohlapno zvezo, ki sta ji bili za vezivo skupna religija in kultura.

Z onstranstvom ni šale
Etruščani so si pri iskanju podob za svojo kulturo veliko izposojali od grške. Prevzeli so njihovo abecedo, pri poslikavi svojih grobov pa so uporabljali figuralni izraz, ki so ga videli na grških vazah. Tako kot Egipčani so Etruščani verovali v prehodno stanje med življenjem in smrtjo, njihove grobnice pa so bile velikanski podzemeljski kompleksi, često z ulicami in vrstami enakih kesanih stavb.

In skesani avstrijski vodič? Če bo obsojen – kar je zelo verjetno, saj ga sumijo trgovanja s kar 600 nakradenimi predmeti –, se lahko za štiri leta znajde za zapahi.