Oglas
In vsebine te kulture smo ob evropskem dnevu judovske kulture spoznavali tudi pri nas. Slovenija se je letos prvič pridružila temu prazniku, ki ga že deset let praznujejo v približno 30 evropskih državah. Program ob prazniku so pripravili judovska mladinska organizacija Kadima, Združenje staršev in otrok Sezam, Judovska skupnost Slovenije in kulturni center Sinagoga Maribor, koordinatorka dogajanja pa je Ivana Kreft.
Običaji članov judovske skupnostiOsrednja tema dogajanja je Evropska pot judovske dediščine. Na sedežu Judovske skupnosti Slovenije smo spoznavali običaje, ki jih Jud spoznava od rojstva do smrti. Kasneje je sledil še ogled židovske četrti, ki se je začel na Čevljarskem mostu. Ogled 'židovske' Ljubljane je sklenil nastop Klarise Jovanovič in Drora Orgada, ki sta na Dvornem trgu predstavljala pesmi sefardskih Judov. Sefardi so Judje, ki izvirajo s Pirenejskega polotoka in ki so po letu 1492 zapustili špansko kraljestvo. Tega leta sta namreč španska vladarja Ferdinand in Izabela sprožila rekonkvisto oziroma boj za 'očiščenje' Pirenejskega polotoka, katerega cilja je bil izgon Mavrov in Judov.
Resnična zgodba o nenavadnem prijateljstvu
Dogajanje se bo nadaljevalo tudi v ponedeljek, 4. 9., ko bo ob 11.00 v Trgovini s konceptom Vale Novak potekala okrogla miza na temo Odsotnost Judov v Sloveniji. Gostje pogovora bodo Hannah Starman in Irena Šumi z Inštituta za narodnostna vprašanja, Janez Premk z Oddelka za umetnostno zgodovino, Jože Krašovec s Teološke fakultete in Oto Luthar iz ZRC-ja SAZU-ja. Omenimo naj še projekcijo filma Prijatelja, ki govori o resničnem prijateljstvu med izraelskim tajnim agentom in slovenskim udbovcem. Film bo prikazan ob 17.00, in sicer prav tako v Trgovini s konceptom.
Čeprav smo na začetku zapisali, da ima judovska skupnost v Sloveniji 145 članov, število Judov pri nas ni popolnoma jasno, saj številni neradi razkrijejo svojo versko pripadnost. Judovska skupnost tako predvideva, da je Judov v Sloveniji med 500 in 1.000, Ivana Kreft pa kot spodnjo in zgornjo mejo navaja števili 200 in 500. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji živelo okoli 3.000 Judov, njihov vpliv v gospodarskem življenju na ozemlju današnje Slovenije pa je bil precej večji, kot to sporoča njihovo število. V lasti Judov so bili namreč trije rudniki, štiri tekstilne tovarne in pivovarna Union.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje