Angelske mozaike, ki merijo 1,5 m x 1 m, naj bi nazadnje videla švicarski arhitekt Gaspare Fossati, ki je v Muzeju Hagija Sofija vodil obnovitvena dela med letoma 1847 in 1849, in otoman sultan Abdulmecid. Restavratorji so presenečeni, da je mozaik, ki naj bi nastal v 14. stoletju in ki je bil 160 let skrit pod mavčnimi in železnimi oblogami, tako dobro ohranjen.

Skoraj tisoč let največja na svetu
Hagija Sofija, v turškem jeziku Ayasofya (grško ime v slovenščini pomeni "sveta modrost"), nekdanja patriarhalna bazilika in središče Pravoslavne cerkve, pozneje mošeja, danes pa muzej, je bila skoraj 500 let glavna carigrajska mošeja.
Stavba z značilno veliko kupolo je simbol bizantinske arhitekture in naj bi spremenila zgodovino arhitekture nasploh, navdahnila je številne druge otomanske mošeje. Skoraj tisoč let je bila največja katedrala na svetu, dokler niso leta 1520 dokončali tiste v Sevilli.

Leta 1453 mošeja, leta 1935 muzej
Zdajšnja zgradba je bila zgrajena med letoma 532 in 537 po naročilu bizantinskega cesarja Justiniana I. in je pravzaprav tretja cerkev svete modrosti na tem kraju. V njej so kronali bizantinske cesarje.
Leta 1453 so mesto, takrat imenovano Konstantinopel, zasedli otomanski Turki in iz pravoslavne cerkve je nastala mošeja. Turki so odstranili zvonove, oltar, ikone in druge značilnosti pravoslavne cerkve, mnoge mozaike - tudi angelskega, ki so ga zdaj spet odkrili - pa so prekrili. Čeznje so namestili islamsko opremo ter postavili štiri minarete. Stavba je postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva.
Hagija Sofija je kot mošeja delovala do leta 1935, ko jo je turška vlada s Kemalom Ataturkom na čelu spremenila v muzej. V zadnjem času obstaja pobuda, da se jo spet preuredi v cerkev.

V galeriji si oglejte nekaj fotografij novih restavratorskih odkritij in znamenite stavbe.