Letošnji recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je tudi letos kulturni praznik zaznamovalo z branjem Prešernovih pesmi pod poetovim kipom. Kratkemu pozdravnemu nagovoru predsednika ZDUS-a Branka Šturbeja in ljubljanskega župana Zorana Jankovića je sledila Zdravljica v interpretaciji igralca Aleša Valiča, recital pa je sklenila Zdravljica v angleškem jeziku, ki jo je interpretiral Marko Simčič. Ob začetku recitala so se zbrani z minuto molka še poklonili lani umrlemu igralcu Poldetu Bibiču, ki je na recitalu več let interpretiral uvodno Zdravljico.
Po Zdravljici smo slišali pesem Pod Oknom, ki jo je interpretirala Olga Kacjan, nato je pretresel Sergej Ferrari s Krstom pri Savici, sledile pa so še številne druge Prešernove pesmi in pesnitve v interpretacijah igralcev. Recital tudi tokrat ni minil brez Štefke Drolc in njene interpretacije Nezakonske matere.
Recital je povezovala igralka in nekdanja predsednica ZDUS-a Alenka Pirjevec, poleg omenjenih pa so sodelovali še Urška Hlebec, Saša Tabaković, Maja Sever, Andrej Nahtigal, Majda Grbac, Karel Brišnik, Marjana Brecelj, Violeta Tomič, Jernej Gašperin, Ivan Rupnik, Sabina Kogovšek, Rok Kunaver, Nina Valič, Brane Završan, Irena Zubalič, Gašper Tič, Jožica Avbelj, Eva Kraš, Robert Waltl, Vasilij Vasko Polič, Vito Weis in dijaki Gimnazije Poljane.
Strašljiv je ta svet, ko bolj prav pride kos Prešernove noge kot njegova pesem
Med interpretacijami Prešernovih pesmi so nastopili študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ki so svoje videnje današnje družbe v recital vtkali s "performiranim recitalom". Igralci so z vsakim vstopom recitirali po eno zgodbo posameznika, kakršnih je danes v naši družbi vedno več - posameznika, ki ga je družba ogoljufala, odpuščenega delavca, ki mu propadlo gradbeno podjetje dolguje večje vsote, posameznika, ki si ne zmore več privoščiti dostojnega življenja ipd. Zgodbe teh oseb so končali s stavkom: "Mislim, da bi prav prišlo nekaj Prešerna." Ob predstavitvi teh zgodb je Nik Škrlec splezal k Prešernu, povedal, da "en kilogram brona stane šest evrov" in vsakič s kredo na pesnikov kip zarisal ta kilogram.
Nik Škrlec, študent 3. letnika dramske igre, je povedal, da za temi intervencijami stoji več študentov akademije iz različnih letnikov. Z začetno idejo so študentje 2. letnika režije, Žiga Divjak, Juš Zidar in Tin Grabnar, zbrali ekipo igralcev in skupaj dokončno oblikovali idejo. Kot je povedal Nik, se mu zdi "pomembno, da se njihove akcije ne kot zlonamerne Francetu Prešernu ali njegovemu kipu, saj imam do njega kot pesnika globoko spoštovanje". Njihova akcija je predvsem osebni izraz njihovega doživljanja stvarnosti, ki postaja vedno bolj grozljiva oz. ob njej doživljamo vedno večji strah, je dodal Škrlec.
Kot je Žiga Divjak povedal za STA, so želeli problematizirati današnjo družbeno situacijo in položaj umetnosti znotraj nje. V času, ko je marsikdo v hudi stiski in pogosto lačen, so študentje opozorili in problematizirali to, "da bi človeku veliko bolj prav prišel kos brona iz Prešernovega spomenika, kot pa uživanje ob njegovi poeziji".