Unesco je na seznam svetovne dediščine v zadnjih dneh uvrstil več naravnih parkov in drugih območij, tako naravne kot tudi naravne in kulturne dediščine. Med njimi so po kaktusih znana dolina na jugu Mehike, naravni park v Kolumbiji, gozdnata pokrajina v Kanadi in gorato območje v Južni Afriki.

O novih uvrstitvah na seznam odloča Unescov Odbor za svetovno dediščino, ki še do 4. julija zaseda v Bahrajnu. Pred njim je skupaj 29 predlogov, med njimi pet za naravno svetovno dediščino, 22 za kulturno, trije pa za t. i. mešano – takšno, ki vsebuje elemente tako kulturne kot naravne dediščine. Vsem slednjim se je že uspelo prebiti na Unescov seznam.

Mehiški gozd kaktusov
Med njimi je po kaktusih znana dolina Tehuacan-Cuicatlan v Mehiki, ki se je na seznam uvrstila danes. Mehika se je z dolino Tehuacan-Cuicatlan že petintridesetič uvrstila na Unescov seznam svetovne dediščine. To gorato območje okoli reke Papaloapan, znano po puščavski pokrajini in ogromnih kaktusih, je tudi drugo mešano nahajališče iz Mehike na seznamu. Območje se s 145.255 hektarji razteza čez osrednjo in južno Mehiko: leži v zveznih državah Puebla in Oaxaca.

V nedeljo so na Unescov seznam uvrstili kolumbijski narodni park Chiribiquete, ki se razteza na kar 2,7 milijona hektarjev velikem ozemlju ob Amazonki v pokrajina Guaviare in Caqueta na jugu Kolumbije. To je največji naravni park v Kolumbiji z bogato biotsko raznovrstnostjo, ki je tudi sveto območje za staroselske prebivalce.

Park je deveta uvrstitev Kolumbije na Unescov seznam in prva kot nahajališče naravne in kulturne dediščine. Kolumbija je sicer za Brazilijo druga država z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je napovedal, da bodo to od leta 1989 zaščiteno območje z današnjim dnem razširili še za 1,5 milijona hektarjev.

Mešan vpis je tudi gozdnata pokrajina Pimachiowin Aki (Zemlja, ki daje življenje) v Kanadi, ki se mu je prav tako uspelo uvrstiti na Unescov seznam. To območje je starodavni dom ljudstvu Anishinaabeg, ki živi od ribolova, lova in nabiralništva.

Na seznam naravne dediščine se je danes prebilo gorato območje Barberton Makhonjwa v Južni Afriki. Območje je znano po nekaterih izmed najstarejših razkritih skal na Zemlji – stare naj bi bile med 3,2 in 3,6 milijarde leti. So 10. uvrstitev države na Unescov seznam.

Poleg Južene Afrike je "gorat" vpis dobila tudi Kitajska: gorovje Fandžingšan (Fanjingshan) na jugozahodu države sega od 500 do 2500 metrov nad morsko gladino in je dom izredno raznolike flore in favne. Zaradi odročnosti je gorovje dom številnih endemičnih vrst ter največjega bukovega pragozda v subtropski regiji.

Predzadnji novi vpis naravne dediščine je območje tektonske razpoke Chaine des Puys - Limagne v Franciji, ki se je izoblikovalo kot posledica nastanka Alp pred 35 milijoni let. Prav to področje je za geologe silno nazoren prikaz tektonskih premikov, ki so oblikovali naš svet. Spisek za zdaj zaključuje vpis doline reke Bikin v Rusiji, območje tajge, na katerem med drugim prebivajo amurski tiger, sibirski jelen in rosomah.

Na seznam, sicer kulturne dediščine, se je v soboto uvrstilo tudi inuitsko lovišče Aasivissuit-Nipisat na Grenlandiji. Z njim se je Danska desetič oz. Grenlandija tretjič uvrstila na Unescov seznam. Območje leži v osrčju največjega območja brez ledu na Grenlandiji in se razteza na več kot 4000 kilometrih fjordov, jezer, kmetijskih površin in ledenikov. Po ugotovitvah Unesca vsebuje kulturno krajino z otipljivo snovno in nesnovno kulturno dediščino, povezano z okoljem, navigacijo in medicino.