Kot opozarjajo v sindikatu, zaposleni na področju varstva narave še vedno nimajo kolektivne pogodbe za svoje področje dela. "Soočamo se s povsem neprilagojeno strukturo delovnih mest, ki ne odražajo zahtevnosti del in nalog velikega deleža zaposlenih. Kot ena redkih strok v Sloveniji nimamo strokovnih nazivov in možnosti vertikalnega napredovanja, kljub temu da zakon to anticipira in so naše delavke in delavci izjemno visoko izobraženi in strokovno usposobljeni," so zapisali.

Kot dodajajo, se srečujejo s prekarnimi pogodbenimi odnosi preo različnih projektov, ki ne zagotavljajo varnosti in trajnosti zaposlitev, posledice dolgoletnega stagniranja in celo zniževanja proračunskih sredstev se kažejo pri izvajanju rednih nalog javne službe, ki je kadrovsko podhranjena kljub množenju zahtevnih nalog in zadolžitev tudi zaradi evropskih direktiv.

Ob pozivu k odpravi navedenih anomalij so še zapisali, da sta tako narava kot kultura "praluč vsega; če zgolj ena umanjka, se vse konča".

Pismo sklenejo s pozivom: "Oblastniki vseh stopenj in smeri, prebudite se, priznajte brezpogojno veljavo naravi, na vsakem koraku ji izkazujte čast in spoštovanje, ne samo z besedo, marveč s konkretnimi dejanji, da obvarujemo čisto vodo, svež zrak, zdravo okolje, rastline, živali in njihov življenjski prostor – da ohranimo naravo!"

Prve oblike sindikalnega članstva naravovarstvenikov so se začele leta 1999, ko se je delila narava pod ministrstvo za okolje in ko je sledila t. i. reorganizacija. V zgodnjih letih samostojnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave so člani sindikata ugotovili, da nujno potrebujejo svoj lastni sindikat oziroma da se morajo priključiti tistemu, ki je pripravljen delovati na področju varstva narave.

Leta 2005 so se odločili za sindikat Glosa. Kot so zapisali v pismu, jim je prvi večji dosežek uspel štiri leta pozneje, ko so pridobili izključno reprezentativnost Glose za zaposlene na področju varstva narave v Sloveniji. V sindikat so privabili tudi zaposlene, ki delujejo na področju parkov, kot so Triglavski narodni park, Škocjanske jame, Kozjansko in Goričko.