Potem ko so nekateri arheologi decembra zaradi odnosov v Gorenjskem muzeju bojkotirali tradicionalno prireditev Valičev dan, se je zdaj na dogajanje odzval tudi predsednik strokovnega sveta muzeja Jože Dežman in v odprtem pismu nastopil proti blatenju Gorenjskega muzeja, ki izhaja iz spora med zaposlenimi in nekdanjo direktorico.
Neurejene razmere ali težavnost nekaterih arheologinj?
"Slovensko javnost že nekaj časa obletavajo sporočila, ki sicer naslavljajo različne organe, naj uredijo razmere v Gorenjskem muzeju, dejansko pa govorijo o težavnosti določenih arheologinj v Gorenjskem muzeju," je v danes poslanem pismu zapisal Dežman, ki opisuje domnevno sporne prakse vodenja muzeja v času, ko je bila njegova direktorica arheologinja Marija Ogrin.
Spomnil je, da so Slovensko arheološko društvo, Inštitut za arheologijo, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Slovensko muzejsko društvo, Skupnost muzejev Slovenije, slovenski odbor Mednarodnega muzejskega sveta in nekateri posamezniki konec lanskega leta "urbi et orbi pozvali k ureditvi razmer v Gorenjskem muzeju, kjer naj bi se nad Ogrinovo nezaslišano znašali in sploh imeli velike zdrahe".
Z bojkotom izkoristili ime Andreja Valiča
"Višek neutemeljenega in nestrokovnega početja je bil poziv Slovenskega arheološkega društva in nekaterih posameznikov pod prikritim vodstvom Verene Vidrih Perko in Ogrinove k bojkotu Valičevega arheološkega dne," je dejal Dežman, ki je bil pred kratkim ponovno imenovan za predsednika strokovnega sveta Gorenjskega muzeja.
Kot ugotavlja, so hoteli enega izmed vsakoletnih osrednjih dogodkov Gorenjskega muzeja v celoti bojkotirati, ne da bi se zavedali, da so izrabili ime prvega kustosa arheologa v Gorenjskem muzeju Andreja Valiča in staroste slovenske arheologije Staneta Gabrovca. Dogodek se je tako začel z napadom skupine arheologov, ki so opozarjali na domnevno nevzdržne razmere v muzeju in na neprimerno reševanje težav.
Težave že nekaj let
"Pričakovali bi, da bi se od primera Ogrin distancirali vsaj do odločitve sodišča, ne pa, da zagovarjajo kolegico, ki je kot direktorica in kot kustosinja kršila zakonske obveznosti," navaja Dežman in spominja, kako sta svet zavoda in strokovni svet muzeja v času vladavine Ogrinove opozarjala na njeno neusposobljenost in nezakonito poslovanje.
Kot je znano, je Ogrinova vodenje Gorenjskega muzeja prevzela leta 2011. Zatem so se začele širiti informacije o neprimernih delovnih odnosih znotraj kranjskega zavoda, v katerem je okoli 30 zaposlenih. Februarja 2014 so Ogrinovo, ki ni opravila izpita na višji ravni znanja angleščine, očitali pa so ji tudi več nepravilnosti pri delu, odstavili z mesta direktorice.
Ogrinova, ki je ostala zaposlena v muzeju kot kustosinja in arheologinja, je nato na upravnem sodišču dobila tožbo proti Mestni občini Kranj. Sodišče je odpravilo sklep mestnega sveta o njenem predčasnem odpoklicu, zato so morali postopek ponoviti. Konec lanskega leta so Ogrinovi v Gorenjskem muzeju odpovedali tudi delovno razmerje zaradi sumov goljufij s potnimi stroški in kršitve navzočnosti.