Narodna univerzitetna knjižnica je projekt nacionalnega pomena, na katerega uresničitev čakamo že 20 let. Foto: RTV SLO
Narodna univerzitetna knjižnica je projekt nacionalnega pomena, na katerega uresničitev čakamo že 20 let. Foto: RTV SLO
Zdajšnjo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, vendar pa so zaradi prostorske stiske potrebni novi prostori.
Na računskem sodišču pričakujejo, da bodo ob dobrem sodelovanju ministrstva v 90 dneh pridobili zaveze, kdaj, na kakšen način in za koliko denarja bo končan projekt izgradnje NUK II. Foto: RTV SLO

Računsko sodišče namreč meni, da ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ne zagotavlja razmer za uspešno in učinkovito izvedbo projekta. Poleg tega pa mora minstrstvo v 90 dneh računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo, ustrezno dopolnilo terminskemu načrtu prve faze projekta, pričakujejo pa tudi okvirni načrt za drugo in tretjo fazo izgradnje NUK-a II.

Nepopolna dokumentacija
Pri izvedbi revizije smotrnosti gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK II) je omenjeno sodišče ugotovilo, da obstaja veliko tveganje, da prva faza gradnje, ki obsega gradnjo osrednjega objekta, ne bo končana v predvidenem roku. Revizorji so ocenili, da je bilo kljub temu, da se gradnja še ni niti začela, za celoten projekt od leta 1991 porabljenih vsaj 29,3 milijona evrov oziroma sedem milijard tolarjev. Projekt vključuje tudi prenovo obstoječe stavbe in najem dodatnih prostorov.

Poleg tega so ugotovili, da ministrstvo nima popolne dokumentacije, ki bi omogočala celoten časoven in vsebinski pregled poteka projekta, to pa lahko vodi v neučinkovito vodenje projekta. Ministrstvo nima natančnega načrta, iz katerega bi bila poleg časovnega načrta izvedbe naložbe razvidna tudi organizacija projekta, vključno z navedbo odgovornosti ter potrebnimi finančnimi viri, ob tem pa ministrstvo tudi nima ocene tveganj za izvedbo projekta.

Zagotavljanje sredstev
Finančna sredstva gradnje so v proračunih sicer predvidena, vendar na nepregleden način, iz katerega ni mogoče natančno ugotoviti, kolikšen del sredstev je namenjen gradnji nove stavbe. Vrhovni državni revizor Miroslav Kranjc pravi, da so v času revizije dobili podatke o načrtovanem financiranju, iz katerih je razvidno, da bo poleg že porabljenih skoraj 30 milijonov evrov do leta 2007, do gradnje prve faze NUK-a II do leta 2013 potrebnih še 50 milijonov evrov. V nacionalnem razvojnem programu do leta 2023 pa je za NUK II predvidenih 90 milijonov evrov.

Država bo v letnem proračunu zagotovila vsaj 2,3 milijona evrov za najemnine za Centralno tehnično knjižnico, ki naj bi se selila v NUK II, in za dodatne prostore za NUK-a, sredstva pa naj bi pridobili iz strukturnih skladov EU-ja. Poleg tega pa bodo na ministrstvu morali zagotoviti še 18 milijonov evrov, a vir financiranja še ni predviden. Prav tako še ni zagotovljena popolna lokacija gradnje.