Ikona, ki sta jo na deževen dan pravoslavnega praznika Marijinega vnebovzetja odkrila sam ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril, je dolga leta veljala za izgubljeno. Gre za podobo, ki je bila ves ta čas vstavljena v kremeljska vrata, skozi katera so hodili veliki sovjetski voditelji, a je bila sredi 30. let zazidana.
Domnevajo, da so ikono prezidali leta 1937 - natančen datum ni znan -, ko so sovjetske oblasti slavile 20. obletnico boljševijske revolucije in preganjale organizirane verske skupnosti, uničevale templje ter ikone po vsej državi.
Da je bila ikona, ki je vse od 16. stoletja krasila nekdaj sedež ruskih carjev, danes pa predsednika Moskve, pravzaprav ves čas na istem mestu, so znova odkrili spomladi med obnovo vrat vhoda, ki vodi z Rdečega trga.
Na ikoni, ki meri 2,2 krat 1,5 metra, je upodobljen Jezus z odprto Novo zavezo v rokah, pod njim pa stojijo ruski svetniki. Medvedjev je ob odkritju povedal, da je podoba moralna podpora Rusiji. "Zdaj, ko smo dobili nazaj ikono, je državi zagotovljena dodatna obramba."
Navzočnost najvišjih predstavnikov oblasti na samem dogodku kaže naraščajoč vpliv Ruske pravoslavne cerkve, ki ji nekatere skupine, prepričane o potrebi po strogi ločitvi posvetne in svetne oblasti, ter druge verske skupnosti nasprotujejo, poroča Reuters. "Današnji dogodek ima poseben pomen, zlasti v enotnosti Cerkve in ljudi," je še dodal Medvedjev.
Dolga tradicija, ki sega tisočletje nazaj
Pravoslavne ikone tudi sicer praviloma prikazujejo Jezusa, Marijo, svetnike, Sveto trojico ali le simbol križa. Izdelava ikon temelji na drugačni tradiciji kot sakralne podobe zahodnoevropske umetnosti, kjer so kip, slika ali relief primarno umetniško delo. Ikone pravoslavnega sveta so predvsem svete podobe, ki ustvarjajo duhovno vez med vernikom in upodobljeno sveto osebo (slikanje teh je od ikonopiscev zahtevalo post, kontemplacijo in tudi sledenje strogim pravilom upodabljanja). Svete podobe so po navadi naslikane na zlatem ozadju, ki je tudi v zahodnoevropski umetnosti predstavljala tisto najsvetejše - nebesa in večnost.
Prve ikone, Andrej Rubljev in lepi kot
V Rusijo je tradicija izdelave ikon prišla skupaj s prevzetjem pravoslavne vere od Bizanca v drugi polovici 10. stoletja, ikone pa so najprej povsem pripadale bizantinski tradiciji. Pomembno poglavje v umetnosti ikon sta pomenila Andrej Rubljev in Dionisius, ki sta s še nekaterimi drugimi slikarji poglobila umetnost ikon prek znane tradicije.
Ruske ikone so po navadi naslikane na lesenih ploščah, večinoma pa manjših dimenzij. Ikone so po tradiciji obešali v 'lep' oziroma 'rdeči' kot domov, kakor je na začetku 20. stoletja svoja Črni kvadrat in Križ obesil tudi suprematist Kazimir Malevič. A to je že druga zgodba v zgodovini likovne umetnosti.