Pred invazijo v Iraku pod ameriškim poveljstvom leta 2003 so vsi kipi in spomeniki na javnih trgih v Iraku bodisi upodabljali bodisi simbolizirali Huseinovo stranko Baath ali pa pričali o vojaški zmagi nad katerim od številnih sovražnikov države. Najbrž se vsi še spominjamo prizora ogromnega prekucnjenega Sadama v Bagdadu, ki so ga aprila 2003 pred televizijskimi kamerami zrušili ameriški vojaki. Sledili so mu še drugi: freska Huseina, ki z lopato obdeluje polje pred kmetijskim ministrstvom, Husein v sodniški halji in s tehtnico v roki pred pravosodnim ministrstvom in tako dalje.

Nekaj monumentalnih kipov je prevetrilo
Večino fresk so v kaosu, ki je sledil invaziji, prepleskali Iračani sami, številne kipe pa so podrli in jih pretopili v železo. Nekateri seveda še stojijo: dober primer je bronasti kip vojakov, ki stojijo na tanku in vihtijo iraško zastavo; kompozicija zaznamuje zmago nad Iranom v krvavi vojni med letoma 1980 in 1988. V močno varovanem t. i. "zelenem" diplomatskem območju v oči bije par ogromnih rok, ki rasteta iz zemlje (uliti sta bili po Sadamovih, zanju pa so porabili 160 ton brona); ukrivljeni sablji, ki sta stisnjeni v pesteh, se križata v zraku.

Iračani hočejo zdaj vse to vojno podobe nadomestiti s simboli miru. Mohamed Tahir al-Timimi, vodja vladnega komiteja za kipe in freske, je za Reuters izjavil, da bodo sablje iz zgoraj opisanega kipa nadomestili s kipom puške z zlomljeno cevjo. "To je naša napoved, da nasilje puščamo za seboj in da se nismo pripravljeni zateči k orožju, ki bi škodilo novemu Iraku."

Kar koli, da bo le miroljubno
Vladni komite še nima dolgoročnih načrtov, je pa Timimi že pozval iraške umetnike v domovini in na tujem, naj predložijo svoje ideje. "Objavili nismo nobenih tematskih smernic za nove spomenike, da nas ne bi kdo obtožil političnega pritiska. Želimo si kipov, ki bodo ljudi navdajali z zadovoljstvom in mirom."

Kiparji so nad tem, da imajo kar naenkrat proste roke, navdušeni. "Ogromno idej imamo, na primer za kipe umetnikov in izobražencev; Bagdad je vendarle zibelka civilizacije," pravi Murtadha Hedad, kipar in profesor na bagdadski likovni akademiji.

So novi časi le na papirju?
Spet drugi so zaradi obljub svetle prihodnosti bolj skeptični: skrbi jih, da je nasilje, ki ima državo v krempljih že od Sadamovega padca dalje, ljudi preveč prestrašilo, da bi se hoteli izpostavljati. Akademik z bagdadske univerze, ki hoče ostati neimenovan, ker so mu že grozili, pravi: "Vsi sanjamo, da bi iz Bagdada naredili drugi Pariz, a nevarnost umetnikom pije energijo." Ena njegovih novejših stvaritev, ki si je ne upa promovirati, saj ni ravno slika svetle iraške prihodnosti, prikazuje tri ljudi, priklenjene na steno porušene mošeje. Ponazarja Iračane, pravi, ki jih še vedno ovirata nasilje in ameriška okupacija.

A. J.