V muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu so nekatere umetnine pogrešili šele po več letih. Foto: EPA
V muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu so nekatere umetnine pogrešili šele po več letih. Foto: EPA
Edvard Munch: Krik
Munchov Krik so pred kratkim našli v dobrem stanju, a veliko ukradenih umetnin čaka bolj žalostna usoda. Foto: EPA
Vincent van Gogh: Sončnice
Van Goghove Sončnice bi verjetno imel doma marsikdo. A kdo bi šel tako daleč, da bi si upal naročiti njihovo krajo? Foto: EPA

Gre za pomembne umetnine, ki so na dolgem spisku ukradenih umetnin - približno 170.000 jih je na spisku, ki so ga naredili v Veliki Britaniji in se imenuje Art Loss Register. Veliko umetniških del je bilo ukradenih iz zasebnih hiš in stanovanj, drugi so bile odnešeni iz muzejev in galerij ter iz skladišč.



Ukrasti je težko, prodati še veliko težje
"Kaj zdaj? Kje najti kupca?" je vprašanje tatov, ki se znajdejo z zelo znanimi umetninami v roki, opisal Karl-Heinz Kind, eden izmed specialistov za kraje umetnin pri Interpolu. Pravi, da tatovi največkrat lahko izbirajo med dvema možnostma: ali prodati umetnino za samo delček tega, kolikor je v resnici vredna, ali pa zahtevati zanjo odkupnino. Kind je pojasnil, da veliko tatov na tej točki odpove. Italijana, ki je leta 1911 iz Louvra odnesel Mono Lizo, so ujeli dve leti pozneje, ko jo je v Firencah poskušal prodati.

Manj znano ime gre lažje v promet
Charles Hill, nekdanji britanski policist, ki je bil specialist za iskanje umetniških del, tovrstne kraje imenuje "čaša strupa". Prepričan je, da so veličastni ropi zelo tvegani, poleg tega pa je izkupiček majhen ali ga celo ni. Bolje se godi tistim tatovom, ki se odločijo za krajo manj poznanih in manj vrednih umetnin - tržišče zanje je dosti donosnejše. Ameriški FBI ocenjuje, da promet z ukradenimi umetninami znaša šest milijard dolarjev. Interpol ima v svoji bazi 30.000 umetnin, ki bi jih bilo treba vrniti lastnikom.

Karl-Heinz Kind pa opozarja še na nekaj. "Ni prav, da so v filmih tatovi umetnin velikokrat prav blagi in prijazni možje, v kakršne bi se zaljubila vsaka ženska, kot na primer Pierce Brosnan v Aferi Thomasa Crowna. To niso nikakršni kavalirji, ampak oboroženi nasilneži."

Med praznovanji tatovi ne počivajo
Ena največjih umetniških tatvin se je zgodila v ZDA leta 1990. Dva moška, preoblečena v policista, sta vstopila v Isabella Stewart Gardner Museum v Bostonu, medtem ko so v mestu bučno praznovali dan svetega Patrika. Prepričala sta varnostnike, da so jima odklenili vrata v galerijo in odnesla 13 neprecenljivih umetnin, med katerimi so bila platna Rembrandta, Vermeerja, Degasa in Maneta.

Februarja letos so med karnevalom v Rio de Janeiru oboroženi tatovi vstopili v muzej Chacara do Ceu Museum, si izbrali slike Picassa, Moneta, Matissa in Dalija, nato pa se pomešali v množico na ulici.