Arheologi so v drugi polovici maja v Rimu povsem po naključju naleteli na 1800 let staro okostje sključenega psa: žival je očitno umrla v plamenih, zaradi katerih se je okrog nje sesula tudi stavba iz tretjega stoletja. Na ožgane ostanke strukture so strokovnjaki trčili med rutinskim pregledom deset metrov globokega jaška, ki so ga delavci v neposredni bližini Avrelijanovega zidu skopali za potrebe gradnje linije C rimskega metroja.

Kulturno ministrstvo je prizorišče opisalo kot "Pompejem podoben prizor". Kar sama se namreč ponuja primerjava z mestom ob vznožju Vezuva, ki ga je izbruh vulkana v prvem stoletju za večno zaklenil v čas. "Ogenj je v hipu zadušil vse živo, zato si lahko predstavljamo življenje v točno določenem trenutku," je zadovoljen Francesco Prosperetti, ki je na čelu arheoloških najdišč in izkopavanj v Rimu.

Po prvih ugibanjih so ruševine del aristokratske vile, ki je stala ob vznožju bližnjega griča, ali pa morda del kompleksa vojaških barak, ki so jih arheologi deloma že raziskali med prejšnjimi izkopavanji.

Rim ima tako okrnjeno podzemno železnico ravno zato, ker praktično vsak poskus podzemne gradnje razkrije kako novo plast zgodovine ene ključnih svetovnih prestolnic. Med novimi najdbami so na primer mize, lesena ograja za stopnišče, s freskami poslikan del stene in talni mozaik. Iz detajlov bodo lahko arheologi še malo bolje sklepali, kako so Rimljani živeli in gradili v tem obdobju. (Zgodovinarji freske datirajo v obdobje vladarja Setimusa Severiusa, torej na konec 2. in začetek 3. stoletja.)

Ogenj je imel tudi svojevrstno konservatorsko vlogo: artefakte je utrdil, zato so v odličnem stanju, kakršno je pri izkopaninah le redko. "Še posebej odkritje ožganega lesenega stropa je za Rim ključnega pomena," ugotavlja ministrstvo.