Vodilnega arheologa v Palmiri Haleda Al Asada so predstavniki Islamske države po enomesečnem zadrževanju v torek javno usmrtili na trgu pred muzejem v novem delu mesta, nato pa njegovo truplo obesili na enega izmed antičnih stebrov. Usmrtitev mednarodno uveljavljenega arheologa, ki je svojo poklicno pot zapisal raziskovanju ostankov znamenitega starodavnega mesta, je na družbenih omrežjih sprožila val obsodb.

"To je napad na kulturno identiteto Sircev"
Generalna direktorica Irina Bokova je dejala, da jo je novica o "brutalnem umoru Haleda Al Asada, ki je skrbel za ostanke na Unescovem najdišču v Palmiri, užalostila in hkrati razbesnela". Dejanje pa po poročanju Art Newspaper ostro obsoja. Vodja odbora za spomenike Unescove svetovne dediščine Maria Böhmer je spomnila, da je Palmira na Unescovem seznamu od leta 1980, od leta 2013 pa zapisana tudi med ogrožene spomenike. "Zato je storjeni zločin tako napad na kulturno identiteto Sircev kot celotno človeštvo."

Veliko obžalovanje preveva kulturne kroge po Italiji, ki je pred izbruhom vojne v Siriji sodelovala v šestih arheoloških odpravah. Poleg spuščenih zastav so se Al Asadov spomin odločili počastiti s preimenovanjem arheološkega muzeja v Milanu, ki ima prostore v nekdanjem benediktinskem samostanu.

Al Asad, eden najpomembnejših pionirjev sirske arheologije v 20. stoletju, je bil sicer od leta 2003 upokojen, še vedno pa je deloval v tamkajšnjem muzeju. Njegova družina je maja pobegnila iz mesta, sam se je odločil ostati. Sirski kulturni dediščini je posvetil kariero, celo svojo hčer je poimenoval po kraljici Zenobii, ki je Palmiri vladala v 3. stoletju, zadnjem zlatem obdobju mesta. Kar 40 let so izkopavanja in raziskave v Palmiri potekala pod njegovim vodstvom. Sam se je ukvarjal predvsem z vprašanjem prehoda poganske antike v krščansko dobo in prevajanjem helenistične kulture v sirski kontekst.

Preden so mesto zavzele sile Islamske države, je Al Asad vodil akcijo, s katero so iz historičnega območja Palmire na varno odnesli na stotine skulptur. Po besedah sirskega direktorja za antične umetnine Mamuna Abdula Karima so skrajneži Al Asada mučili, da bi izvedeli, kam so skrili umetnine. Po obglavljenju so na arheologovo truplo obesili napis, v katerem so ga obsodili lojalnosti s sirskim režimom, malikovanja in sodelovanja z neverniki.

Opozorilo direktoratu za antične umetnine
Frederick Fales, vodja italijansko-francoske odprave, ki je v Siriji potekala med letoma 1994 in 1998, je v pogovoru za italijanski časopis La Stampa pokojnega kolega opisal kot cenjenega strokovnjaka močne osebnosti, enega redkih sirskih arheologov mednarodnega slovesa. "Ubili so ga, ker je bil tam, to jim je bil zadosten izziv. Z usmrtitvijo pa so zadeli tri tarče. Nasprotoval je uničenju antičnih spomenikov v imenu lažnih verskih razlogov. Nasprotoval je trgovini in nezakonitemu izkopavanju najdb. Poleg tega je bil povezan z režimom Bašarja Al Asada." Izobešanje njegovega trupla, nadaljuje Fales, pa je mišljeno kot svarilo direktoratu za antične umetnine, ki vodi proti IS-ju spomeniškovarstveno ofenzivo.

Uničenje samostana v Karjatajnu
Medtem prihajajo iz osrednje Sirije novice o uničenju še enega zgodovinskega spomenika - samostana Mar Elian iz 5. stoletja. V zadnjih tednih so na tem območju džihadisti Islamske države okrepili svoje položaje. Po poročanju sirskega observatorija za človekove pravice so skrajneži z buldožerji uničili samostan v strateško pomembnem mestu Karjatajn. Mesto je pomemben strateški položaj, saj povezuje Palmiro z območji pod nadzorom teroristične mreže Al Kaida, v neposredni bližini sirske province Damask. Sirske vojake so predstavniki IS-ja iz mesta pregnali na začetku meseca, ujete kristjane pa v svoje oporišče v regiji Raka.