Roparja sta iz Muzeja Edvarda Muncha odnesla vsaj dve izredno dragoceni deli. Poleg Krika tudi eno od različic prav tako zelo poznane slike Madona.

Slike potegnili s sten in odšli
Televizijska hiša BBC je poročala, da je zamaskiran neznanec v muzeju, ki je bil odprt za javnost, slike pred osuplimi obiskovalci preprosto potegnil s sten, medtem ko je eden nepridipravov prisotnim grozil z orožjem. Pred muzejem ju je v avtomobilu čakal tretji sodelavec in avto z umetninami odpeljal neznano kam.

Predstavnica muzeja Jorunn Christofferson je že potrdila, da se je rop res zgodil, še vedno pa ni znan natančen popis odtujenih del. Christoffersonova je dodala, da je bil v trenutku kraje muzej poln obiskovalcev, in poudarila, da ni bil nihče ranjen, še poroča BBC.

Slike že izrezali iz okvirjev
Policisti so širše območje muzeja takoj zaprli in začeli preiskave, obvestili pa so tudi Interpol, povečali varnost in preverjanje oseb na letališčih ter mejnih prehodih. Tatovi so umetnine izrezali iz okvirjev; te so norveški policisti našli v drugem predelu Osla.

Poskus kraje tudi pred desetimi leti
Munch je očitno zanimiv za tatove, saj so februarja leta 1994, prav na dan odprtja zimskih olimpijskih iger v Lillehammerju, vdrli v državno galerijo in ukradli eno najbolj znanih različic Krika. To delo, ki velja za najboljšo upodobitev eksistencialnega angsta, so tedaj po treh mesecih našli in vrnili galeriji. Kmalu po kraji je norveška vlada prejela zahtevo po odkupnini v vrednosti milijona dolarjev (približno 195,5 milijonov tolarjev), vendar pa ni bilo nobenih dokazov o tem, da imajo tisti, ki so zahtevali odkupnino, umetnino res v svojih rokah. Sliko so maja istega leta nepoškodovano našli v nekem hotelu 65 kilometrov iz Osla.

Izredna vrednost Munchovih del
Krik in Madona sodita med najbolj dragoceni deli zbirke muzeja, za primerjavo lahko omenimo, da so pred petimi leti v Veliki Britaniji na dražbo postavili primerljivo različico dela Madona, ki so jo v izhodišču ocenili na sedem milijonov funtov (približno dve milijardi in pol tolarjev).

Velikan in pionir ekspresionizma
Slikar in grafik Edvard Munch velja za najpomembnejšega skandinavskega likovnega umetnika. Je pomemben predstavnik findesieclovske umetnosti in eden pionirjev ekspresionizma v slikarstvu.

Za njegova dela so najbolj značilne ekspresivne oblike s poenostavljenimi obrisi, ki povezujejo alegorijo nordijske osamljenosti s sodobnim alegoričnim izrazom duševnega trpljenja. Med najbolj znana dela umetnika, ki je živel med letoma 1863 in 1944, sodijo na primer Bolni otrok, Krik, Noč, Madona, Smrt in dekle, Ljubosumnost in Poljub.

Umetnik je pogosto naslikal več različic enega dela oziroma natančneje ene tematike. Tako so bile umetniškemu svetu poznane štiri različice znamenitega Krika.