Predstavljajte si knjižnico, v kateri so
Predstavljajte si knjižnico, v kateri so "knjige" v resnici ljudje, ki se jih "bere" s pogovorom. Toda pozor - izposoja Čefurke, Alkoholika ali denimo Transspolne osebe lahko nepopravljivo razširi obzorja in ruši predsodke o posameznih družbenih skupinah. Foto: Mednarodna spletna stran projekta
Predpostavke, ki jih imajo bralci najpogosteje v zvezi s pokritimi muslimankami: seveda so pokorne možem, ne znajo slovensko in podpirajo terorizem. Ni tako? Foto: Mednarodna spletna stran projekta
Ideja žive knjižnice je preprosta: s pogovarjanjem o določenih tematikah in družbenih skupinah se razblinja stigma okrog njih. To in pa seveda: ne sodite knjige po platnicah!

Živa knjižnica bralcu oziroma bralki nudi konkretno možnost, da se v živo sreča z lastnim stereotipom. Knjige v takšni knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju spopadajo s predsodki in so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice.

Projekt Živa knjižnica - ne sodi knjige po platnicah, ki ga organizira Mladinski kulturni center Maribor, ozavešča javnost o vrednotah in človekovih pravicah ter spodbuja razpravo o predsodkih in stereotipih v slovenski družbi.

Najbolj "bran" je duhovnik, ostali še vedno tabu?
Lani so bili kot knjige na voljo zdravljeni alkoholik, zdravljeni narkoman, homoseksualec, transspolna oseba, zdravilec, mlada Rominja, evangeličanska duhovnica, plesalka ob drogu, prostovoljec. Največ ljudi se je menda želelo pogovoriti z duhovnico in zdravilcem. "Očitno to ljudi najbolj zanima. Ali pa je pot do tega, da si bo nekdo, ki ima res predsodek do recimo geja, upal priti do njega in se z njim odkrito pogovarjati, še dolga," meni Marja Guček iz MKC-ja Maribor.

V Mariboru najboljši odziv
Z lanskim obiskom so sicer zelo zadovoljni. "Maribor je od treh mest, v katerih je bila Živa knjižnica, imel največ bralcev. V šestih urah smo imeli 53 branj, torej 53 mimoidočih se je odločilo, da se bo pogovarjalo z eno izmed živih knjig. Letos, ko imamo dvodnevno Živo knjižnico, zato pričakujemo vsaj 100 bralcev," je pojasnila.

Zelo dobrega odziva so bili deležni tudi s strani "knjig", saj nikoli nimajo težav s pridobivanjem oseb, ki bi bile pripravljene z mimoidočimi deliti svoje izkušnje. "Doživeli smo dva ali tri negativne odgovore, a še to zato, ker je šlo za profile, ki bi morali res zelo osebno govoriti o svoji zgodbi in na to še niso bili pripravljeni."

Idejo so dobili Danci
Prvi projekt Živa knjižnica je sicer razvila danska mladinska nevladna organizacija Ustavi nasilje kot del dejavnosti za obiskovalce glasbenega festivala Roskilde leta 2000. Projekt je v letu 2007 v Slovenijo pripeljalo društvo Legebitra. Letos bo potekal kot del programa Festivala Lent danes in v soboto v okviru Živih dvorišč na Gosposki ulici 11 v Mariboru.

Potujoča knjižnica
Sredi julija bo Živa knjižnica postavljena v Sežani, sredi avgusta v Murski Soboti, konec septembra v Novem mestu in Ljubljani ter na začetku oktobra v Kopru.

Kako postaneš bralec?
Za izposojo se morate obvezno registrirati, z registracijo pa prejmete tudi člansko izkaznico. Branje lahko poteka največ 30 minut (z možnostjo petnajstminutne podaljšave) v označeni knjižnični čitalnici oziroma v okolici postavitve knjižnice. Bralec je knjigo dolžan vrniti v takem duševnem in fizičnem stanju, kot jo je prejel.