Na njej bodo sodelujoči, med katerimi sta tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič in svetovalec KID Kibla Peter Tomaž Dobrila, razpravljali o pomenu pobude Duša za Evropo in njeni implementaciji, o evropski kulturni politiki na primeru leta medkulturnega dialoga, pomenu civilne družbe in o izkoriščanju evropske kulture za ekonomijo.

Ko kultura dela za evropske vrednote
Pobuda, združena pod imenom Duša za Evropo, si prizadeva, da bi Evropejci pri združevanju različnih držav v eno politično enoto "vpregli" tudi kulturo. Kot je dejal Barroso, ki je odprl že prvo srečanje pred dvema letoma, je Evropska unija dosegla zgodovinsko stopnjo, ko njene kulturne dimenzije ne morejo biti več ignorirane. Spodbujanje kulturne raznolikosti, večjezičnosti, svobodnega ustvarjanja in medkulturnega dialoga so prav tako cilji, ki jih Duša za Evropo podpira.

Kako v evropski politiki sodeluje kultura?
Podpredsednica Evropske komisije Margot Wallstrom, predsednik Evropskega gibanja Pat Cox, režiser Wim Wenders in predsednik odbora za ustavne zadeve Evropskega parlamenta Jo Leinen ter drugi sodelujoči bodo na govorniški oder stopili v soboto, ko bodo razmišljali o kulturi kot sestavini evropske politike, pričakovana pa je tudi razprava o razmerju med civilno družbo in politiko, položaju Evrope v svetu ter notranjem in socialnem miru.

Zadnji dan konference, ki poteka vsaki dve leti, bodo imeli glavno besedo profesorji, sociologi in pisatelji, ki bodo na Akademiji za umetnost vodili predavanja, predstavitve in debate o odprti Evropi ter njeni judovsko-islamski razsežnosti. Prvo predavanje bo imel predsednik gostujoče ustanove Klaus Stäck.