Anselm Kiefer se pri svojem delu spoprijema z neprijetnimi vprašanji nemške zgodovine, zlasti časom nacizma in druge svetovne vojne, pri tem pa si pomaga z grobimi materiali, kot so svinec, smola, železo in glina. Foto: Reuters
Anselm Kiefer se pri svojem delu spoprijema z neprijetnimi vprašanji nemške zgodovine, zlasti časom nacizma in druge svetovne vojne, pri tem pa si pomaga z grobimi materiali, kot so svinec, smola, železo in glina. Foto: Reuters
Anselm Kiefer
Če bodo Kieferju prodali del jedrske elektrarne, na tej ne smemo pričakovati podob iz idilične narave, ampak bo svoj 'panteon' okrasil z značilno prodorno likovno govorico. Foto: EPA

Umetnik, ki na svoja platna velikih dimenzij pogosto nanaša svinec in železne kose, želi kupiti zaprto jedrsko elektrarno v Zahodni Nemčiji, ki jo je leta 1988 zagnal RWE.

"Jedrska elektrarna je nekaj fantastičnega. Čudovitega. To je moj panteon. Jedrske elektrarne me fascinirajo,"
je Kiefer povedal v intervjuju za nemško revijo Spiegel.
Mitološki vidik jedrskih elektrarn
Umetnik, ki se v svojem delu ukvarja s temami iz nemške zgodovine, zlasti holokavstom, vidi v takšni pridobitvi način ohranjanja delčka nemške zgodovine, ki so ga, kot je prepričan, njegovi rojaki prehitro opustili. "Jedrske elektrarne so fantastična forma proizvodnje energije. So perpetuum mobile, na njih je nekaj mitološkega," meni.
Kiefer se je že obrnil na generalnega direktorja RWE-ja Jürgena Grossmanna v upanju, da bi se dokopal vsaj do hladilnega stolpa elektrarne, ki je prenehala delovati pred devetimi leti. Na nemški energijski družbi so povedali, da še niso sprejeli odločitve, ali bodo dele elektrarne prodali Kieferju, vsekakor pa se to ne bo zgodilo pred prihodnjim letom.
Kiefer že razmišlja, kaj vse bi bilo mogoče iz potencialne pridobitve narediti. "Gotovo nanjo ne bom slikal krav in oblačkov," pravi.