Ste vedeli, da bo radio prihodnje leto slavil že 80, televizija pa 50 let? Letošnja proslava ob dnevu RTV Slovenija je bila zato nekakšen sprehod po poti spominov.
Vrhunec večera je bila podelitev dveh priznanj, nagrade Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrade in priznanja za življenjsko delo, za neprecenljiv opus na področju radijskega in glasbenega ustvarjanja. Slednjo je po sklepu kolegija generalnega direktorja RTV Slovenija prejela Elza Budau. Nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2007 dobi Kolektiv Narobov, in sicer za radijski projekt Velika sestra, parodijo resničnostnih šovov, ki je maja in junija letos nastajala v produkciji in na pobudo 1. programa Radia Slovenija.

Slavje v SNG Maribor
V glasbeno-gledališkem projektu Vsak dan RTV Slovenija sta se zgodovini radia in televizije prepletli v napeto zgodbo z dvema glavnima junakoma (Polono Vetrih in Ivom Banom). Osem izletov v zgodovino (časovni stroj se je ustavil v letih 1928, 1946, 1957, 1962, 1975, 1986, 1998 in 2007) so začinili še hotelska soba, ljubezen, vojna in mir, nekaj razuzdanosti, romantika ter seveda glasba in humor.

Težko delo žirije
Med odličnimi slovenskimi ustvarjalci ni enostavno izbrati tistega, ki je v letu 2007 najizvirneje in najbolj sodobno sledil Ježkovemu duhu - z izreko in sporočili, ki jih porajata in zahtevata današnji čas in medijski prostor, so opozorili člani žirije, ki so jo letos sestavljali predsednik Jože Snoj, Andrej Arko, Jože Hudeček, Tanja Kuštrin, Tatjana Pirc, Igor Pirkovič in Jani Virk.

"Narobovci so predani raziskovanju. Z besedo, glasom in gibom ustvarjajo živo umetnost, pa naj gre za ulične intervencije, gledališke dogodke, interaktivne predstave ali radijske posege, kot imenujejo svoje radijske igre. Stebra njihovega ustvarjanja sta improvizacija in kolektivno delo," je v utemeljitvi zapisala režija. V Kolektivu Narobov ustvarjajo, raziskujejo in izzivajo Alenka Marinič, Gregor Moder, Maja Dekleva, Sonja Vilč, Goran Završnik in Tomaž Lapajne, z radijske strani pa so se jim pri projektu Velika sestra pridružili Magda Tušar, Mirjam Bevc, Blaž Mazi in Damjan Rostan.

Ko so bile popevke še poezija ...
V dobrih dveh desetletjih zlatih časov slovenske popevke, kot se radi nostalgično spominjamo tradicionalnih pevskih festivalov, je bilo med pisci besedil največkrat ime - Elze Budau. Za svoja besedila je dobila vrsto nagrad, tudi mednarodnih, leta 2004 pa priznani kipec - viktorja za življenjsko delo. Sicer je bila skoraj tri desetletja zaposlena na Radiu Slovenija; večji del tam, kjer se je "dogajala glasba", zadnja leta pa v dokumentarno-feljtonskem uredništvu. Goste za Večerne utrinke je izbirala izredno občuteno in jih prikazovala poslušalcem z manj ali povsem neznane plati, oddaje pa je obogatila z veznim besedilom, ki je mejilo že na pravo pesniško govorico. Pripravljala je še odmevno oddajo o kuhanju - a to niso bili le običajni recepti, to je bila poezija na krožniku, kulinarične črtice, včasih celo humoreske. Zdaj radijskim poslušalcem "kuha" le eno nedeljsko jutro v mesecu.

Kakšne vice so pokali narobovci?
Z Veliko sestro je kolektiv Narobov dokazal, da je medijska resničnost lahko sestavljena iz podobne snovi kot manipulacija. V petih tednih lažnega resničnostnega šova so odigrali vloge dvajsetih tekmovalcev, ki so predstavljali slovenske arhetipske osebnosti, napetost so stopnjevali do vrhunca, ko so v radijskem studiu 14 razglasili zmagovalca Velike sestre. (To je bil Tonček, preprost slovenski fant).

"Naplahtani" poslušalci
Odziv javnosti na Veliko sestro je v marsičem spominjal na radijsko uprizoritev Vojne svetov Orsona Wellesa. Poslušalci so pisali in klicali na radio, navijali in glasovali za svoje junake, nekateri pa so se tudi pritoževali zaradi 100 tisoč evrov, ki so jih obljubljali zmagovalcu. Kaj takega si javni zavod, ki ga plačujejo davkoplačevalci, res ne bi smel privoščiti, so opozarjali. Razburjali so se tudi zaradi onesnaževanja Triglavskega narodnega parka, tekmovalci so bili namreč domišljijsko nastanjeni v koči pod Triglavom, nesramno so trgali zaščitene rože in se prevažali s helikopterjem.

Prvi radijski igrani resničnostni šov Velika sestra je temeljil na strogih pravilih, vanj so vpletli značilne slovenske simbole: planšarsko kočo, Triglav, planiko, kislo mleko, ljudske pesmi, slovenske običaje, pa tudi stereotipne mite o Slovencih: posesivno mamo, nevoščljivost, zdravo kmečko pamet in strah pred neznanim.