Jürgens, ki je eden najbolj poslušanih glasbenikov v nemško govorečem prostoru, je za avstrijski mesečnik Kärtner Monat spregovoril o še nerešenem vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem.

Glede razprav o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem je pojasnil, da trenutno še ugotavlja, ali bi lahko koncertiral v Ljubljani, saj misli, da je "čas, da prikaže signal". Koncert bi bil po njegovem znak povezovanja narodov med narodnostno mešano avstrijsko Koroško in Slovenijo. "Če odločba najvišjega sodišča ne velja več, se sprašujem: kam pa pridemo, kaj se dogaja v tej deželi," je dejal glasbenik.

Slovenija se odpira, Koroška zapira
71-letni pevec je opozoril, da je kulturni krog avstrijske Koroške in Slovenije isti, a obstaja pomembna razlika: "Slovenci se odpirajo, Koroška se čedalje bolj zapira." Primerjal je tudi letališči v Celovcu in Ljubljani, saj ugotavlja, da se iz Ljubljane lahko pride kamor koli, iz Celovca pa pač ne. Jürgens ni zadovoljen niti s podobo avstrijske Koroške. Zdi se mu, da je nazadovala, moti pa ga tudi, da jo mnogi vidijo kot "trdnjavo nacistov". S tem se sam ne strinja, a odločilno je, kako se je to sploh lahko zgodilo, opozarja Jürgens.

Kar trikrat je pel na Evroviziji
Udo Jürgens je Avstrijo trikrat predstavljal na izboru za najlepšo evrovizijsko popevko. S pesmijo Merci Cherie pa je leta 1967 v Luksemburgu zmagal. V svoji dolgi glasbeni karieri je posnel več kot osemsto pesmi in velja za najuspešnejšega glasbenika z avstrijske Koroške.