Ministrica za kulturo je dopoldne obiskala Koroško, ob tem pa spregovorila tudi o zahtevah ustanovitelja KSEVT-a Mihe Turšiča. Že po tem, okoli 14. ure, je Turšič seznanil javnost z odločitvijo, da prekinja gladovno stavko, saj je prejel mnenje direktorata za javno računovodstvo, da je bila uporaba javnih sredstev v KSEVT-u upravičena in transparentna, predsednikov stisk roke med njegovim obiskom v galeriji pa je sprejel kot obljubo, da bo narejeno vse potrebno za vzpostavitev KSEVT-a na trdne produkcijske temelje.

Slovenska vesoljska agencija je stvar ministrstva za gospodarstvo
A kot kažejo izjave, je dialog z ministrstvom za kulturo vprašljiv. Kot je ministrica povedala na Koroškem, je ustanovitev Slovenske vesoljske agencije stvar ministrstva za gospodarstvo: "Če menijo, da je to prava rešitev, sem za to, da se v okviru tega na neki način umesti KSEVT." Agencija naj bi koordinirala delovanje treh ministrstev, na katera sega Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) - za gospodarstvo, za kulturo in za izobraževanje, kot je bilo predlagano na nujni seji odbora za kulturo 14. oktobra.
Javni zavod potrebuje ekipo, ki se bo znala prijaviti na razpis
KSEVT pa bo imel v delu, ki zadeva kulturo, še vedno možnost, do bo lahko, tako kot do zdaj, kandidiral na razpisih, je poudarila Bizjak Mlakarjeva. Vendar pa bo po njenih besedah treba razmisliti o ekipi, ki bo ta javni zavod vodila. Ekipa, ki ga trenutno vodi, se namreč v zadnjih dveh letih ni prijavila na noben razpis. Spomnila je, da so bila KSEVT-u letos odobrila izredna sredstva v znesku 25.000 evrov, a jih ekipa ni znala počrpati in so še vedno na računu ministrstva.

Biserka Močnik je le delovala skladno z zakonom
Turšičeva zahteva, da odstopi vodja direktorata za ustvarjalnost Biserka Močnik, je po ministričinih besedah neupravičena. Kot je poudarila, ministrstvo mora delovati skladno z zakonom in uslužbenci morajo izplačevati le sredstva skladno s pogodbo.
Ministrica: Nezadovoljna je le kulturna avantgarda, ki si želi več sredstev
Glede Turšičeve zahteve po zvišanju deleža državnega proračuna za kulturo na dva odstotka ministrica poudarja, da se "ne da nič narediti čez noč", saj še vedno nismo izplavali iz krize, poleg tega so zavezani sklepom, ki so bili sprejeti v parlamentu. Ob tem dodaja, da obstaja pot postopnega reševanja Turšičeve zahteve, da pride do povečanja proračuna za kulturo, ki je pravzaprav zahteva celotne kulturne sfere.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo Turšičeva gesta sprožila še podobne radikalne odzive v kulturni sferi, je ministrica odgovorila, da kulturniki niso nezadovoljni. Samo nekaj jih je, nezadovoljna je le t. i. imenovana avantgarda, ki si želi več sredstev. Radikalno je po njenih besedah že to, da nekdo stavka in da z zahtevami, od katerih so nekatere neuresničljive, hoče prisiliti ministrstvo v nezakonito ravnanje. Tudi to, da se sredstva za kulturo v državnem proračunu nemudoma dvignejo na določen odstotek, je zelo težko uresničljivo, je povedala Bizjak Mlakarjeva. Večina kulturne sfere je, tako ministrica, zelo zadovoljna s tem, kar ministrstvu uspe narediti s tako nizkimi sredstvi, ki jih ima na razpolago.
Zakon o kulturnem evru kot rešitev?
Rešitev za dvig sredstev proračuna za kulturo ministrica vidi v sprejetju zakona o kulturnem evru. Z njim bi se sredstva za kulturo do leta 2019 dvignila na želena dva odstotka državnega proračuna. V prvem letu bi se povečala za devet milijonov, v letu 2017 prav tako za devet milijonov, nato za 20 milijonov in v letu 2019 za 46 milijonov evrov. Zakon pa je, kot poudarja, nujno potreben tudi zato, ker brez njega do leta 2020 ostanejo brez sredstev za javno kulturno infrastrukturo ter za obnovo in revitalizacijo kulturne dediščine.