Tudi v radijski igri, posvečeni letošnji prejemnici nagrade Marije Vera za življenjsko delo, v ospredje stopajo kompleksna čustvena stanja, predvsem pa prevpraševanje osamljenosti ...

Sorodna novica "Ne vstopaj v gledališče z blatnimi čevlji." Gledališčniki po vsem svetu praznujejo svoj dan.

Svetovni dan gledališča
Teden se bo začel praznično, saj od leta 1961 vsako leto 27. marca po vsem svetu praznujemo svetovni dan gledališča, na isti dan pa se v Kranju začenja 53. Teden slovenske drame, na katerem bodo zvečer že tradicionalno podeljene stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) – letošnja prejemnica nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Milada Kalezić, ki ji uredništvo igranega programa posveča ponedeljkovo radijsko igro na Arsu z naslovom Dolga pot v Dobrovo avtorice Lilijane Resnik. V njej je Milada Kalezić odigrala glavno vlogo Lare in se s svojo interpretacijo, čeprav za radijske igre ni ustvarila veliko vlog, močno vtisnila v radijski igralski spomin. Radiofonski film ceste v režiji Irene Glonar spremlja osamljeno protagonistko, ki se na silvestrovo odpravi k teti v Dobrovo – potovanje se razvije v pravo malo avanturo s presenetljivimi obrati, ki na koncu osmislijo sprva ne najbolj jasno namembnost in srž cilja. Radijska kritičarka Rapa Šuklje je ob premiernem poslušanju leta 1999 zapisala:

"Laro je Milada Kalezić ustvarila z zastrtimi, molovskimi toni, kot življenjsko razočaranko, ki se rešuje iz obupa z obdobji odločne samokritičnosti in samozaupanja. Njen lik je življenjsko pristna, živa stvaritev, vredna spomina." Radijski igri Dolga pot v Dobrovo in zgodbi o čudežu, ki se lahko zgodi samo enkrat na noč, enkrat na leto, bodo poslušalke in poslušalci lahko prisluhnili v ponedeljek ob 22.05 na programu Ars.

Sorodna novica Dramski umetniki za življenjsko delo nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja

Posamezne zgodbe v središču zanimanja
V torek bo na Prvem programu na sporedu radijska igra Marjana Marinca (igro je napisal in tudi režiral) s simbolnim naslovom Iluzije na asfaltu: zgodba združuje osebni izpovedi dveh slučajnih sopotnikov – šoferja in štoparke – in v prepletu njunih monologov raziskuje posameznikov ranljivi notranji svet. Radijska igra raziskuje tudi razsežnosti subjektivne sodbe, ki se kažejo v premisleku obeh potnikov, saj med vožnjo v tišini ona razmišlja o svojem ponesrečenem zakonu, medtem ko jo on opazuje in o njej razvije popolnoma napačno mnenje, ki ostane tudi po njenem odhodu iz razkošnega vozila.

Osebnoizpovedna bo tudi četrtkova radijska igra: na programu Ars bo poslušalke in poslušalce v večernih urah zabaval prekmurski vinogradnik Poredušov Janoš. Dramski igralec Evgen Car je besedilo napisal leta 1998 ob trideseti obletnici svoje igralske kariere, v njej pa razkriva svetle in temne plati življenja in dela na kmetih ter prevprašuje odnos do domače, rodne zemlje – slednje je Car raziskoval tudi v svojem drugem dramskem besedilu Štrki umirajo, za katero je bil leta 2008 nominiran za nagrado Slavka Gruma. Monokomedija Poredušov Janoš v zadnjem marčevskem terminu radijske igre pa vsebinsko dopolnjuje aktualno oddajo Odprta knjiga, v kateri Evgen Car bere svoj avtobiografski roman Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi . V njem avtor spregovori tudi o pisanju in uprizarjanju dramskega besedila, ki ga je leta 1995 z režiserjem Alešem Janom in tonsko mojstrico Metko Rojc posnel v uredništvu igranega programa.

Tolstojeva kratka zgodba in Grumov Upornik
Mladi zaljubljenec prepleše celo noč, v duhu sveže zaljubljenosti pa sanjari o usodni povezanosti z mlado Varenko, a njegove nočne sanjarije se kruto razblinijo zjutraj, ko je priča globoko pretresljivemu nasilnemu dogodku, katerega glavni iniciator je Varenkin oče. Po plesu je radijska priredba istoimenske kratke zgodbe Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki jo je pripravil in režiral Jože Valentič, zaznamovala pa bo prvoaprilski termin kratke radijske igre na Prvem programu, v katerem je ruski klasik spregovoril o porušenju idealov in trenutku, ko se dobro nenadoma spremeni v zlo. Hipne čustvene zaobrate, ki vodijo v intenzivna čustvena doživljanja likov, raziskuje tudi sredna miniaturka Slavka Gruma Upornik v režiji mlade slovenske režiserke Mojce Madon. V kratki radijski igri protagonist Slikar v naključnem dialogu s Študentom razkrije vso širino svojega patološkega odnosa do matere – ta je ujeta na njegova platna z motivi žensk z otroki.

Posebnosti Zajčka Petra
Tokratni termin radijske igre za otroke bo zaznamoval obisk živalskega vrta, v katerem bodo mlade poslušalke in poslušalci prisluhnili vsem prijateljem deklice Monike. Od vseh živalskih prijateljev pa ji je najljubši Zajček Peter, ki pa je problematičen, saj radi zbeži … Vlogo Zajčka Petra je leta 1986 igrala Maja Končar, protagonistko Moniko pa takrat komaj triletna Gejno Jakič. Režiserka Metka Rojc jo je posnela tako, da je prihajala k njej na obisk z magnetofonom, se z deklico igrala ponavljanje stavkov in tako postopoma posnela njeno vlogo; na njene replike je režiserka naknadno dodala dialoge drugih nastopajočih. Nastal je izdelek, ki je zaradi režiserkine domiselnosti in otroške neposrednosti male Gejno eden najdragocenejših med igrami za otroke uredništva igranega programa.

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365.